Za nogomet ga je sprva pri treh ali štirih letih navdušil njegov stric, ki je bil in še vedno je velik nogometni navdušenec. Kmalu se je vpisal v NK Vojnik, kjer je rasel, razvijal svoj talent in se počasi pomikal od obrambnega igralca preko vezne vrste do napada, kjer danes igra na mestu desnega krila. Čeprav je strelsko kar uspešen, sam pravi, da so njegova prednost predvsem podaje in predložki v kazenski prostor. Glede na redno minutažo mu zaupa tudi trener selekcije U-15, Dejan Vengušt. Poleg treningov trikrat tedensko ima skoraj vsak teden tudi po eno tekmo, vendar pravi, mu ni težko, saj uživa v družbi in ekipnem duhu. Še najmanj se veseli kondicijskih treningov.
Poleg treningov se posveča šoli, saj obiskuje 7. razred OŠ Vojnik, kjer za šolo nastopa na šolskem turnirju v dvoranskem nogometu. V šoli ima najraje naravoslovje, v prostem času pa zelo rad riše, občasno peče na žaru in svojo družino razvaja s sladicami iz pečice (piškoti, mafini in podobno). Pri peki se mu večkrat pridruži mlajša sestra, ki ga z ostalo družino redno spremlja na tekmah in spodbuja s tribun. Ob lepšem vremenu pa ga večinoma najdemo na igrišču s prijatelji in nogometno žogo.
Prav prijatelji so tisti, ki so ga letos prepričali, da se s šolo udeleži šolskega ekipnega krosa. Čeprav pred tem ni imel izkušenj s tekmovanjem v atletiki, je v teku na 1000 m dosegel odličen čas 3:09,5 in s tem prehitel 36 sotekmovalcev ter osvojil 1. mesto! Prepričan sem, da je to le prvi atletski uspeh v nizu, saj verjamem, da bo v naslednjih letih zastopal svojo šolo in nanizal še nekaj stopničk. Vsekakor pa ga čaka mnogo uspehov tudi v nogometu, kjer že prihajajo ponudbe za nadaljevanje njegove nogometne poti.
Tekst: Nenad Vranešević
Foto: iz arhiva družine Faktor




