S središča vasi, kjer se naša druščina zbere, točno ob cerkvenem zvonu za osemnajsto uro odkorakamo v različne smeri. Kako se bo vijugala naša pot, je znano le našemu "pastirju", mi pa mu sledimo kot ovčice. Zvesto in z zaupanjem. Četudi dvakrat obkrožimo krožišče, tako za zabavo, smo mi za njim. Naš Marjan zna najti pot in radi mu sledimo.

Krasne poti in kotičke spoznavamo. Razgledujemo se po vrhovih, ki obdajajo našo občino, in v bregove tudi rinemo. Od tam se daleč in lepo vidi in se zato res splača. Travniki, gozdovi, zaselki, hribčki, doline, razgledišča, povsod stopajo naši čeveljci. Nova Cerkev, Novake, Straža, Razdelj, Polže, Homec, Vine, Hrenova, Landek, Vizore, Višnja vas, Konjsko, Zlateče, Rožni Vrh, Lemberg in še kaj so zaselki, ki jih obiskujemo. Mahnemo jo tudi v Vojnik in po stopnicah k Marijini cerkvici po panoramski razgled.

Pozitiva, smeh, sproščenost, prijaznost, spontanost, srčnost, dobra energija, hoja in narava. Vse to je zavito v en paket, tako vabljiv, da ga prihajajo odvijat od blizu in manj blizu. Le skočiti je treba v čevlje in odriniti od doma. Minimalni vložek za maksimalni dobitek. Mi gremo. Spet v torek. Pridete še vi?

Tekst in foto: Valerija Jakop