Bilo je malo pred koncem lanskega šolskega leta, ko me je gospa prof. Nataša Potočnik, kot enega izmed treh učencev z OŠ Vojnik, povabila k sodelovanju pri mednarodnem projektu Mirno morje.

Povabilo me je zelo prijetno presenetilo, razveselilo in sem ga z navdušenjem sprejel.

O tem sem sicer nekaj vedel že prej, ker je OŠ Vojnik v projektu sodelovala letos že devetič in smo lahko učenci preko šolske spletne strani občudovali fotogalerijo preteklih srečanj.

Za tiste, ki se s tem seznanjate prvič, pa nekaj kratkih podatkov o projektu. Kaj je projekt Mirno morje? Kdo (lahko) sodeluje? Kje poteka? Kako? 

Gre za mednarodni projekt z udeleženci iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, kjer se na enotedenskem jadranju ob hrvaški obali zberejo otroci in mladostniki in čez delo, ob vodenju strokovnih pedagoških delavcev, doživijo nova, pozitivna spoznanja. Gre za zelo velik projekt, saj samo iz Slovenije prihaja okrog 150 udeležencev, tako iz osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, zavodov, društev. Vseh udeležencev je okoli 1000 na kar 105 jadrnicah! Geslo projekta je: VSI ENAKI – VSI NASMEJANI.

Letošnje jadranje z ostalimi dejavnostmi (plavanje, lovljenje rib, vožnja jadrnice, učenje novih vozlov, disko, risanje, dvigovanje zastave idr.) je potekalo od 17. do 24. 9. 2016.

V soboto, 17. 9., smo se skupaj s spremljevalci zbrali v Slovenskih Konjicah in zelo težko pričakovana »morska dogodivščina« se je začela. Prvi stiki, novi obrazi, novi kraji ... Kaj vse je še pred nami! Srečno smo prispeli v marino Biograd, naša jadrnica »Lenka«, ki je bila naslednjih sedem dni naš dom, nas je pričakala v vsem svojem sijaju. Na njej smo bili učenci naše šole skupaj z učenci OŠ Loče, s svojim kapitanom gospodom Robertom, pomočnico kapitana Jasno ter spremljevalko gospo Nataša Potočnik, skupaj srečnih enajst.

V Biogradu smo prespali prvo noč.

Nevihtna noč se je umirila v lepo jutro in še lepši dan v nedeljo, 18. 9. Po zajtrku smo se v Rogoznici zbrali skupaj z ostalimi jadrnicami. Nepozaben pogled. Vmes pa vse, kar se na jadrnici lahko dogaja.

V ponedeljek, 19. 9., smo prvič zares jadrali, v vseh »položajih«, kar smo si ob posnetkih regat doslej lahko samo predstavljali. Po privezu v marini Maslenica na Šolti je stekla akcija kuhanja kosila in vse, kar je treba na tako majhnem kraju, kot je jadrnica, postoriti, da se da bivati.

Torek, 20. 9., je prinesel lep dan, kot nalašč za skupno fotografiranje vseh slovenskih udeležencev, v kapah in majicah pokroviteljev, kot pravi športniki. Morje je bilo še vedno toplo, kar smo seveda preizkusili, takoj ko je bilo to mogoče, v uvali na Velikem Drveniku. Naslednja postaja je bila marina Kaštela.

Sreda, 21. 9., je obetala nov zanimiv dan. Potekale so zanimive delavnice, vsak je našel nekaj zase. Večerni izhod pa je bil sploh nekaj posebnega.

V četrtek, 22. 9., je šlo zares. Po zajtrku smo imeli skupno regato vseh jadrnic! Dolga plovba proti otoku Prvić nas je dodatno nagradila z dogajanjem na prekrasni plaži.

V petek, 23. 9., smo počasi začeli dojemati, da je vsega lepega enkrat konec. Ker ni bilo pravega vetra, smo s pomočjo motorjev zapluli v marino Biograd, kjer se je naše jadralsko križarjenje tudi začelo.

Naslednji dan, v soboto, 24. 9., smo se od morja, jadrnice »Lenka« in odličnega kapitana, gospoda Roberta, tudi poslovili.

Čakala nas je dolga pot domov, kamor smo se vrnili polni vseh vtisov, dogodivščin … vse je težko opisati.

Čeprav je od vrnitve minilo že kar nekaj časa, so vtisi sveži in nepozabni.

Kaj mi je bilo najbolj všeč? Z eno besedo: VSE. Najprej, ob povabilu, veselje in ponos, da sem lahko del izbrane ekipe. Zaupanje, da bom znal in zmogel. Spoznal sem veliko prijetnih vrstnikov, videl mnoge kraje ob obali, ne nazadnje sem izkusil, kaj pomeni sobivanje na tako majhnem prostoru, kot je jadrnica, koliko pomenijo redoljubnost, prijaznost, pripravljenost pomagati, se prilagajati okolju, kaj pomeni obvladovati jadralske veščine in spretnosti.

Z nepozabnimi vtisi ob tem enkratnem dogodku se tudi najlepše zahvaljujem gospe prof. Nataši Potočnik, naši glavni spremljevalki, ki nas je razumela in z nami potrpela v vsem bolj ali manj lepem, pa tudi vsem pokroviteljem in drugim, ki so kakor koli pripomogli k pripravi in izvedbi našega druženja, nam omogočili spoznati nove prijatelje, usvojiti nova znanja, se preizkusiti v marsičem, skratka so pripravili nepozabno doživetje.

Nekaterih stvari ne moreš narediti, dokler se jih ne naučiš,

drugih se ne naučiš, dokler jih ne narediš.

(Armenska modrost) 

Nejc, 9. razred (OŠ Vojnik)

Zahvala

Zahvaljujem se vsem donatorjem, ki vsako leto finančno in materialno podprejo projekt. To so: Občina Vojnik, OŠ Vojnik, Arami, Fegy, Kabis, Duseti, Lions klub Konjice, Bigg-R, Smešnemajice, dr. Dean Sinožić.

Spremljevalka in vodja projekta OŠ Vojnik Nataša Potočnik, prof.