Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, in sicer: zaradi okužbe z mikroorganizmi (bakterijske – na primer E. coli, Salmonella, Shigella; virusne okužbe – na primer Rotavirus; okužbe s paraziti), kar je tudi najpogostejši vzrok pojava driske; okužbe z mikoroorganizmi pri potovanjih v oddaljene kraje, zlasti tiste z nižjim življenjskim standardom – države Latinske Amerike, Afrike in Azije (potovalna driska); zaradi preobčutljivosti organizma za določena živila ter sestavine živil oziroma neprenašanja teh snovi (na primer za mleko – pri ljudeh z laktozno intoleranco, za gluten – pri pacientih s celiakijo); kot posledica vnosa določene hrane in nekaterih pijač v telo (uživanje hrane z veliko vlakninami, zaužitje velike količine zelo sladkega sadja, peciva, pitje velikih količin zelo slane pijače, uživanje zelo slane hrane); lahko je posledica hudega pomanjkanja cinka v telesu (redkeje); posledica zastrupitve s težkimi kovinami (arzenom, svincem, živim srebrom, kromom) ali posledica zastrupitve z alkoholom.  Lahko pa driska nastopi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil (antibiotiki, nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, kemoterapevtiki, kalij, kofein, diuretiki, nekateri antidepresivi, antacidi, ki vsebujejo magnezijev hidroksid itd.). Lahko se pojavi tudi kot spremljajoči simptom ali znak poslabšanja nekaterih boleznih, kot eden od simptomov pri sindromu razdražljivega črevesa, zaradi zmanjšanja delovanja trebušne slinavke pri različnih bolezenskih stanjih (npr. vnetju trebušne slinavke), celiakiji, stanju po kirurških posegih zgornjih prebavil in podobno.

Težave pri driski

Zavedati se je treba, da tako pri akutni, posebno pa pri kronični driski, lahko pride do izsušitve – dehidracije organizma. Znaki izsušitve se najprej pokažejo z manjšo napetostjo kože. Ta znak je še posebno nevaren pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj dehidracija pri njih lahko nastopi zelo hitro, ter za starejše osebe, še posebej, če jemljejo zdravila za odvajanje vode – diuretike. Pri driski se lahko pojavi tudi krvi v blatu, v tem primeru se samozdravljenje driske odsvetuje, potreben je pregled pri zdravniku, da ugotovi vzrok krvave driske. Prav tako je potreben posvet z zdravnikom, če ima pacient poleg driske tudi povišano telesno temperaturo (>38,5°C). Driska, ki jo spremljajo povišana temperatura, krči in bruhanje, se pogosto pojavi kot posledica zastrupitve s hrano.

Priporočila glede samozdravljenja driske

Samozdravljenje driske je primerno za odrasle, otroke in dojenčke od treh mesecev starosti, medtem ko se je treba pri starosti od enega do treh mesecev glede zdravljenja driske posvetovati z zdravnikom. Smernice glede samozdravljenja so:

-          dojenček, star manj kot tri mesece: samozdravljenje odsvetujemo, priporočljiv je takojšen posvet z zdravnikom;

-          otroci, stari od treh mesecev do enega leta: samozdravljenje lahko traja največ en dan, če driska traja dlje, je potreben obisk zdravnika;

-          otroci, stari od enega do treh let, nosečnice in doječe matere: samozdravljenje lahko traja največ dva dni, zatem je potreben obisk zdravnika;

-          odrasli in starejši otroci: samozdravljenje driske lahko traja do tri dni, pri daljši driski je potreben posvet z zdravnikom;

-          starostniki: samozdravljenje driske priporočamo največ dva dni.

Kaj lahko storimo sami

Ne glede na vzrok driske je pri samozdravljenju driske najprej treba preprečiti dehidracijo in nadomestiti elektrolite, ki se pri driski skupaj z vodo izločajo iz organizma. Za to je primerna uporaba peroralne rehidracijske soli, ki jo lahko kupite v lekarni. Če nimate dostopa do lekarne ali zdravnika, si lahko pomagate tako, da v liter prekuhane vode odmerite 5 jedilnih žlic belega sladkorja (priporočamo glukozo), 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 pomaranč.

Med drisko je priporočljivo uživati hrano, ki vsebuje čim manj vlaknin, na primer riž, banane, krompir, korenčkovo juho, učinkovita sta tudi prežganka in prepečenec. Izogibati se je treba mastni (mastno meso, ocvrta hrana, margarina, sladice, ki vsebujejo veliko maščob) in začinjeni hrani, prav tako odsvetujemo pitje gaziranih in zelo sladkih pijač. Tudi mleko in mlečni izdelki (sir, puding, sladoled in podobi izdelki, izjema so jogurti) včasih drisko poslabšajo. V času driske odsvetujemo tudi uživanje kofeina (na primer kava). Pri otrocih je priporočljiva uporaba sluzi in pektinov (na primer riževa sluz, nastrgana jabolka, ki jih pustimo, da porjavijo), uporabljajo pa se lahko tudi posebni gotovi pripravki – hrana primerna za drisko.

Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb in zdravljenju driske, tudi driske, ki se pojavi med jemanjem antibiotikov, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Pri tem je treba izpostaviti, da je med zaužitjem antibiotika in probiotika potreben razmik vsaj dve do tri ure, sicer probiotik ne bo imel želenega učinka.

Pri lajšanju driske lahko uporabljamo tudi pripravke iz rastlin, predvsem tiste, ki vsebujejo čreslovine, spojine trpkega okusa, ki na sluznici prebavil tvorijo vezi z beljakovinami. Pri tem nastane zaščitni sloj, ki ublaži vnetje, zmanjša draženje sluznice in tudi zavre peristaltiko. Čajev, ki vsebujejo čreslovine, ni priporočljivo sladkati z medom, saj so v medu beljakovine, ki jih čreslovine zasirijo, zato postane čaj moten. Zdravilne rastline, ki jih zaradi vsebnosti čreslovin uporabljamo pri zdravljenju driske, so: posušeni plod borovnice, listi čajevca, korenika srčne moči, zel gosjega petoprstnika, zel navadne plahtice (ni primerno za nosečnice, saj povzroča krče maternice), listi robide in še drugi. Nekatere uporabe zdravilnih rastlin so potrjene z ustreznimi raziskavami, pri nekaterih gre za tradicionalno uporabo ali uporabo v ljudski medicini.

V praksi se za lajšanje driske največ uporabljajo:

-          posušeni plodovi borovnice (iz posušenih plodov pripravimo čaj, lahko pa plodove tudi žvečite; uživajo jih lahko tudi nosečnice) ter

-          črni čaj, ki ga poznamo pod sinonimoma pravi oziroma ruski čaj, ki vsebuje posušene  fermentirane liste čajevca ali tudi zeleni čaj, ki vsebuje nefermentirane posušene liste čajevca. Pri pripravi pravega čaja za lajšanje težav driske moramo biti previdni. Droga namreč vsebuje kofein, ki je dobro topen v vroči vodi, zato krajši čas priprave infuza (poparka) – približno 2 minuti, vodi do povečanega stimulativnega delovanja, prevretek (do 10 minut) pa učinkuje proti driski, stimulativni učinek pa oslabi zaradi vezave kofeina na čreslovine.

Drisko  pa pogosto spremljajo tudi krči, na katere blagodejno vplivajo zdravilne rastline, kot so: cvet prave kamilice, plod navadne kumine, plod sladkega janeža, list poprove mete, plod sladkega komarčka. Druge zdravilne rastline, ki jih prav tako lahko uporabljate pri zdravljenju driske, pa so tudi: navadni slez (vsebuje sluzi, ki blažijo draženje in pomirjajo vnetje želodčne sluznice) in ingver (z raziskavami podprt učinek proti slabosti, bruhanju in driski; uživajo ga lahko tudi nosečnice).

Avtor: Mateja Kadilnik, mag. farm.

Celjske lekarne Javni zavod, Lekarna Vojnik