Lepo in prijetno je bilo posedeti v senci in uživati v harmoniji glasov in narave. Podkrepilo je pričakovanja, ki sta nam jih izzvala Rajko in Zdenko tega lepega prvomajskega dne. Hvala vama! Okrepčilo za telo in poživilo za duha je bila dragocenost tega dne in današnjega časa, današnjega sveta. Balzam vsakdanjemu in poživilo jutrišnjemu. Vsem, ki smo bili prvega maja na Koči pri Tomažu, se je ponudilo nešteto doživetij: dober golaž za tiste, ki menijo, da ni bolj iskrene ljubezni, kot je ljubezen do hrane; lepa slovenska pesem za tiste, ki se sprašujejo, ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi; in vesela družba za vse tiste, ki nazdravljamo in se zavedamo, kako lepo je med prijatelji.

Vedno znova potrjujemo, kako lepo je, ko smo še skupaj. Zadnja nedelja v aprilu je bila tudi takšen pridih in potrditev naštetemu. Ponovno so bili z nami Vili, Cvetka, Olga in Viktor. Kaj še dodati timu in njihovemu delu na Koči? »Kot, da prideš domov!« je menil prijatelj, ki je odhajal. Toplo in prijazno te sprejmejo, ponudijo kar lahko, a prijazna beseda je tista, ki nas s hvaležnostjo ponovno vabi sem gor. Pevci, Arclinski fantje s prijatelji, so dneve dodali občutek posipa izpolnjenosti, kjer »iz njegovih peruti šumijo besede ljubezni in pesmi ljubkovanja«.

Hvala vam vsem, ki ob nedeljah, praznikih in napovedanih ali nenapovedanih dneh izpolnjujete poslanstvo PD Vojnik in ki vedno znova potrjujete, da ustvarjamo novo kakovost medsebojne povezanosti, kjer bomo poleti v svojem srcu zbirali sončne žarke in živahne barve cvetic, vonje trav, da bomo pozimi lahko od tega živeli.

Tekst in foto: Zvonka Grum