Pomembno je, da hodimo po hribu navzgor in se vedno poberemo. Smo kot ptice z bolnimi, s polomljenimi krili in vedno potrebujemo nekoga, da nam pomaga vzleteti in se pobrati. Potrebujemo drug drugega. Smo heroji, vendar nič drugačni kot drugi občani, državljani. Prav je, da vsake toliko časa opozorimo nase, da smo tu, da ne želimo nečesa nemogočega, ampak da smo enaki kljub svoji invalidnosti, drugačnim potrebam. Nismo krivi, da smo bolni, da nam je življenje naložilo nekaj več ovir, preprek, s katerimi se srečujemo vsak dan. Prevečkrat govorimo o slabih, neugodnih časih. Prevečkrat je invalidnost preprosto izgovor, da invalid izgubi službo in jo težko, če sploh še kdaj, dobi. Mnogi so svoje zdravje pustili v tovarnah, danes pa živijo s slabimi 300 evri pokojnine za dolga leta trdega dela. Kako? S takšnim razmišljanjem smo na dnevu odprtih vrat 23. septembra 2015 v počastitev mednarodnega dneva invalidov opozorili nase. Z razstavo ročnih del in s svojimi čudovitimi izdelki so nas počastile Zvončnice. Obiskali so nas tudi predstavniki sosednjih društev in številni naši člani s prijatelji. Posebno čast pa so nam izkazali: župana Vojnika, Branko Petre, in Štor, Miran Jurkošek, celjska podžupanja, mag. Darja Turk, in direktorica CSD Celje, Olga Lalič Bezenšek. V pozdravnih govorih so poudarili pomen druženja s sebi enakimi, pomen opozarjanja na težave, za katere je včasih treba le malo in jih rešimo ali vsaj omilimo. Veliko naših članov je starejših in samih, zato so taka druženja pomembna, saj imajo polepšan in popestren dan, ko se lahko pogovorijo in razvedrijo. Ob takih srečanjih člani dobijo informacije in napotke za  težave, ki jih vsakodnevno tarejo.

Pomen medsebojnega sodelovanja in pomoči pri reševanju problematike invalidov je izpostavil župan Branko Petre, ki je poudaril, da je sodelovanje z društvom in Občino Vojnik pohvalno. Z občino skupaj vodimo projekt »Občina po meri invalidov«, kjer skupaj opozarjamo in rešujemo ovire, ki so pomembne za vse občane in za dolgoročen dobrobit vseh občanov. Sledil je kulturni program; ob zvokih harmonike smo zapeli in zaplesali, s svojim angelskim glasom ob zvoku kitare pa nam je polepšala dan prijateljica Brigita. Njen mili glas boža dušo in za trenutek se nam je čas ustavil. Zbrani so strmeli in poslušali njene pesmi in marsikatero oko se je zalesketalo. Ob okusnem pecivu in rujni kapljici smo si bili enotni, da smo preživeli skupaj še en lep, nepozaben dan. Biti invalid, ni lahko, a breme je lažje, če ga nosimo skupaj.

Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da nam je bilo skupaj, ob okusni hrani in dobri kapljici, s prijetnim kulturnim programom, lepo. Hvala, spoštovani gostje, da ste si vzeli čas in se družili z nami.  

Dragica Mirnik
Foto: arhiv društva