Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Vojnik
DANES
3°C
-4°C
JUTRI
11°C
-4°C
Oceni objavo

20 let Gasilske zveze Vojnik – Dobrna

Društva, ki tvorijo Gasilsko zvezo Vojnik – Dobrna so v letu 2019 praznovala 20 let skupnega, uspešnega delovanja. Odcepitev od GZ Celje je bila dobra odločitev, saj so tako društva dobila več podpore, več možnosti za razvoj in napredovanje, hkrati pa se je teh 6 prostovoljnih gasilskih društev med seboj bolje povezalo in enotneje delovalo. Da so se podali na pravo pot, sta nam potrdila tudi ustanovna člana GZ, Benedikt Podergajs in Ivan Jezernik, ki sta skozi vprašanja predstavila samo gasilsko zvezo, njeno delovanje, člane in cilje, ki so si jih postavili.
  1. Kdaj ste oblikovali GZ Vojnik Dobrna in zakaj je prišlo do potrebe/želje po ustanovitvi zveze?

Ivan: Naša gasilska društva so vse skozi aktivno in zelo uspešno delovala pod okriljem GZ Celje vse do leta 1999, ko smo zelo resno začeli razmišljati o ustanovitvi nove GZ. Največji razlog je bil seveda financiranje naših društev, predvsem zaradi takrat novo nastalih občin, s katerim smo v prihodnje načrtovali bolj pravično razdelitev dodeljenih finančnih sredstev s strani našega glavnega financerja občine. Pozneje se je seveda pokazalo, da je bil to pravi korak, saj so nekatera naša društva zaživela povsem v novi luči. Zagotovo so največji delež prispevali k tem še takratni in pozneje več letni župan občine Vojnik, Beno Podergajs, in pa predstavnik Dobrne, Slavko Božnik. Tako smo imeli 4.6.1999 ustanovni občni zbor v PGD Nova Cerkev, kjer smo dokončno postali GZ Vojnik-Dobrna.

 

  1. Katera društva so vključena v zvezo in koliko gasilcev šteje zveza?

Ivan: V GZ Vojnik-Dobrna je šest gasilskih društev, od katerih je pet v občini Vojnik in eno v občini Dobrna. V občini Vojnik so: PGD Vojnik kot osrednja enota, PGD Nova Cerkev, PGD Frankolovo, PGD Socka in PGD Lemberg, v občini Dobrna pa je PGD Dobrna ravno tako z nazivom osrednja enota. Struktura članstva pa je naslednja: skupaj v obeh spolih in vseh starostnih strukturah nas je 1261, od tega je 254 mladine, 344 imamo usposobljenih operativnih gasilcev, 173 gasilskih veteranov, ostali pa so podporni člani. 

 

  1. GZ ima najbrž veliko nalog. Katere bi izpostavili?

Ivan: GZ predvsem združuje in povezuje delo med posameznimi društvi in kar je zelo pomembno, da skupaj z obema občinama usklajujemo delovanje naše zveze.

Beno: Zveza je lahko tudi velik motivator za vzgojo mladih, za primerno in zdravo konkurenčnost med društvi, kar zagotovo prinaša napredek (in ga je). Zveza je lahko s skupnimi akcijami tista, ki na vseh področjih dela prinaša določene spodbude in tako morda katero društvo, ki določene akcije ne bi opravilo, to stori zaradi vključenosti v program Zveze. 

 

  1. Kako deluje sama zveza in kakšna je vaša funkcija v njej?

Ivan: GZ ima za svoje delo dve povezovalni funkciji, to sta organizacijsko in operativno shemo. V organizacijski shemi so poleg predsednika, njegovega namestnika, tajnika in blagajnika še predsedniki vseh društev, predsedniki komisij, ki jih imamo v zvezi in pa poveljnik in njegov namestnik. Moja funkcija je že od ustanovitve zveze poveljnik GZ Vojnik-Dobrna.

Beno: Operativno shemo pa sestavljajo pomočniki za različna področja operativnega dela, kot so: pomočniki za strokovno usposabljanje, za prvo pomoč, za dihalne aparate, za nevarne snovi, za tekmovanja… Pri razdeljevanju funkcij seveda pazimo na zastopanost po društvih in primerno izobrazbo na posameznem področju dela.

Sam pa sem že od začetka Zveze njen predsednik. 

 

  1. Zveza je v letu 2019 praznovala okrogli jubilej. Kateri so glavni uspehi s katerimi se lahko pohvalite?

Ivan: Eden zagotovo velikih uspehov je izjemna posodobitev tehnike in opreme naših gasilcev. Vzporedno z nabavo nove tehnike nikakor nismo pozabili na usposabljanje naših gasilcev. Izjemno sem ponosen, da sem bil skupaj z našim predsednikom Benom Podergajsem, eden od nosilcev pionirskega Evro projekta, kjer smo kot prvi v Slovenji izvedli projekt, ki je vključeval opremo in usposabljanje za naše gasilce, vključno z mladino. Izpostavil pa bi tudi tekmovalno področje, kjer se lahko v naši GZ pohvalimo, da smo med najboljšimi v državi in z nekaterimi ekipami tudi v Evropi.

Beno: Poleg naštetega, bi rad poudaril še humanitarno držo naših društev: vedno so pripravljeni komu tudi kaj podariti od svojega kar imajo »več!«Ob tem mislim na pobratena društva naših članic, ki nikoli ne gredo »praznih rok« domov.

 

  1. Na kateri uspeh  pod okriljem GZ ste Vi najbolj ponosni?

Ivan: Kot že prej rečeno sem vsekakor ponosen na moj delež v Evro projektu. Kot velik operativni uspeh pa si štejem vodenje velike intervencije ob poplavi in državni intervencij na Krasu.

Beno: Zagotovo smo ponosni na veliko ljudi, ki s svojim delom plemenitijo delo Zveze in društev. Za to praktično darujejo svoje življenje! Med njimi je zagotovo Ivan Jezernik tisti, ki nosi zastavo našega operativnega dela in znanja. Nepogrešljiv pa je tudi na drugih področjih našega dela. Je svetovalec in nepogrešljiv član vsakega pomembnejšega posredovanja in drugega tudi organizacijskega dela v obeh občinah.

 

  1. Pa vendar se nam ne godijo vedno samo lepe stvari. Kako ste ravnali v trenutkih, ko se ni zmeraj izšlo po načrtih? Ste obupali in se predali ali ste se borili naprej? 

Ivan: Gasilci že po naravi nismo takšni, da bi ob prvih težavah obupali. Seveda tudi nam kot vsaki družini ne gre vedno vse po načrtih, menim pa, da smo gasilci ljudje, ki te težave prebrodimo drugače kot ostali smrtniki. 

Beno: Spominjam se kar nekaj težav po društvih, vodenju in še kaj bi se našlo. Nekatere so bile takšne, da je življenje in delovanje katerega od naših društev bilo oteženo, a smo problem uspešno rešili.  Smo pač samo ljudje in imamo vsak svoje napake in težave, vendar ko se vsi zavemo, da smo izbrani med ljudmi in za ljudi, je marsikaj lažje in hitreje rešljivo.

 

  1. Kako pa sodelujete z ostalimi zvezami?

Oba: Naše sodelovanje z GZ Celje je izjemno, predvsem na izobraževalnem nivoju. Bolj zavzeto pa vsekakor sodelujemo s sosednjimi gasilskimi zvezami, saj smo ne nazadnje tudi mejaši s požarnimi rajoni. Kar nekaj naših gasilskih društev je pobrateno z drugimi gasilskimi društvi po celi Sloveniji, nekatera tudi izven meja (Hrvaška in Nemčija).

 

  1. Imate v Zvezi postavljene še kakšne cilje v prihodnosti?

Ivan: Veliko skrb nenehno dajemo izobraževanju in to bomo z veliko mero nadaljevali. Radi bi aktivno sodelovali pri urejanju statusa gasilca, ki se je v zadnjem času malo popravil, vendar vidimo še veliko priložnosti po nadgradnji. Vsekakor pa je permanentna skrb posodabljanje gasilske tehnike in opreme.

Beno: Moja največja želja, pri kateri je mnogo zadev odvisnih od občine Vojnik, pa je zagotovo izgradnja gasilskega poligona. Prepričan sem, da bo izgradnja poligona prinesla mnogo koristi ne samo gasilcem naše Zveze, ampak bo koristna tudi za druge vsebine družbenega in društvenega delovanja v občini. Imeti regijski poligon je zagotovo  velika korist, prednost  in ponos.

 

  1. Prihodnje leto bo v Celju potekala Gasilska Olimpijada. Imate kot član zveze kakšno posebno funkcijo pri tem dogodku? Kako pa se v priprave na dogodek vključuje sama zveza?

Ivan: Ja to je seveda največji dogodek, ki se je kdaj koli zgodil v Sloveniji na športno tekmovalnem področju. Sam sem izjemno vključen v ta program že kot član tekmovalne komisije GZS in kot mednarodni sodnik. Skupaj z bratom Brankom sva tudi člana organizacijskega odbora, kjer že eno leto aktivno delujemo pri organizacijskih shemah. Trenutne razmere vezane na COVID 19 nam onemogočajo načrtovano delo. Upam samo, da ne bi bilo potrebno prestaviti datuma olimpijade, saj je pogoj za nastop izvesti tudi kvalifikacije po državah udeleženkah, kar pa nam trenutne razmere ne omogočajo. Upam na najboljši izid olimpijade. 

 

  1. Olimpijada je velik dogodek. Kaj to pomeni za Slovenijo, za Celje? Glede na to, da bo dogodek v Celju, bodo v samo izpeljavo dogodka vključena najbrž vsa prostovoljna gasilska društva iz regije, se pravi tudi članice nase GZ. Potekajo glede tega kakšne posebne priprave?

Ivan: Gasilske olimpijske igre so največji nivo v tekmovalnem smislu za gasilce. Govorimo seveda o veliki gasilski olimpijadi, kjer so poleg disciplin, ki jih poznamo v Sloveniji še mnoge druge discipline, ki so mnogim poznane morda samo preko spleta. Velika olimpijada pomeni, da bodo tekmovali tako mladi kot starejši gasilci. Na teh igrah se pričakuje cca 30 držav in približno 3000 nastopajočih gasilcev. Glavni del tekmovanja se načrtuje na Atletskem stadionu Kladivar Celje. Seveda bodo v Celju vključeni še ostali športni objekti, kot je na primer glavni nogometni stadion Z'Dežele, kjer se načrtuje otvoritvena in zaključna slovesnost. Vključene bodo tudi vse šole v Celju namenjene predvsem bivanju udeležencev. Olimpijske igre v Celju jasno predstavljajo vključitev vseh naših gasilskih društev v Celjski regiji. Nekateri posamezniki iz naše GZ že sedaj sodelujejo v organizacijski strukturi, pričakujemo pa veliko zadolžitev za vsa naša društva. Morda malo več na mladinskem programu, vsekakor pa precej na obtekmovalnih aktivnostih, kjer bomo koristili vse naše znanje.

 

  1. Ima sodelovanje na tako velikem dogodku za članice Zveze kakšne posebne ugodnosti, priložnosti?

Ivan: Najprej gre seveda za mednarodno prepoznavnost in kar je bistveno, izmenjava mnogih izkušenj iz različnih držav po svetu. Na teh tekmovanjih se pojavljajo tudi neevropske države, kot je Japonska, ZDA… To je vsekakor priložnost, da se od blizu prepoznajo mnoge do sedaj še ne poznane gasilske veščine in razne kulture držav udeleženk. Takšna olimpijada ima v programu tudi predstavitev narodov, kjer je možno od blizu prepoznati njihovo kulturo.

 

  1. Za konec pa še to. Če bi imeli še enkrat možnost postati gasilec in ustanovitelj GZ, bi se še enkrat podali na to pot ali bi izbrali drugo?

Ivan: Zagotovo ne bi veliko spremenil, saj mi je rezultat narejen v teh letih dal potrditev, da smo delali racionalno za občino, pravilno in uspešno za dobrobit naših državljanov in za naša društva. Ker sem rodbinsko vezan na gasilstvo in mi je to poslanstvo postalo del življenja, ne bi niti v enem trenutku razmišljal o drugi poti.

Beno: Zaradi dobrih in predanih ljudi gasilstvu, ki so v teh letih delali z menoj, zaradi rezultatov, ki smo jih v Zvezi dosegli, je bila moja pot v preteklosti, t.j. od osamosvojitve GZ Vojnik - Dobrna, dobro naravnana in v korist ljudi. Ne bi je spreminjal.  Z veseljem bi še kdaj stopil nanjo, če bi bilo mogoče.

 

Tekst: Nina Mlinar

Foto: osebni arhiv

Oglejte si tudi