Zinka je po rodu Celjanka. Življenje ji ni prizanašalo, saj je bila med vojno leta 1944 odpeljana v taborišče v Ravensbruck, od koder se je vrnila s krutimi spomini. Kljub temu je zbrala vso energijo, voljo in moč ter dokončala šolo za učiteljico razrednega pouka. Zaposlila se je v Šmartnem v Rožni dolini. Skupaj z možem Tinetom je nadaljevala svoje poslanstvo v Zagorju pri Kozjem. Učiteljska pot ju je ponovno pripeljala v Šmartno, čez čas pa v Vojnik. Bila sta odlična učitelja, lepi spomini nanju še vedno ostajajo v srcih zagorskih, šmartinskih in vojniških učencev.

Zinka je kljub hudim časom, ki jih je preživela, še vedno bistrih misli, živahna, dobrovoljna, prijazna, z najlepšimi spomini na svoje učence, ki jih je imela neizmerno rada in naredila zanje vse, kar je bilo v njeni moči. Še lani je vozila avto. Pred nekaj meseci se je odločila, da gre v dom k sv. Jožefu, kjer je vesela obiskov vseh tistih, ki jo imajo radi. Iskrene čestitke z željo, da bi bila čim bolj zdrava!

Tekst: Milena Jurgec

Foto: Patricija Rezar