Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležimo 10. septembra, opozorili na pomen prve psihološke pomoči človeku v stiski, ki jo lahko nudijo tako strokovnjaki kot laiki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so leta 2010 v Celju ustanovili strokovno svetovalnico za brezplačno psihološko pomoč Tu smo zate. Pridružujejo se letošnjim aktualnim usmeritvam za preprečevanja samomora, ki jih spremlja geslo Vzemi si trenutek, reši življenje. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja poudarjajo pomen organiziranih dejavnosti v skupnosti, virov strokovne pomoči in sočutne pozornosti do bližnjega – kot načinov, ki se dopolnjujejo in lahko pripomorejo k zmanjševanju samomorilnosti. V lanskem letu je bila stopnja samomora tako v Sloveniji kot v regiji Celje najnižja v zadnjih dvajsetih letih.

V letu 2016 si je v celjski zdravstveni regiji življenje vzelo 72 oseb, med njimi 57 moških in 15 žensk. Število samomorov se je v zadnjih letih znižalo. Na leto samomor na Celjskem stori od 72 do 84 ljudi, pred letom 2005 pa je na leto samomor storilo od 90 do 110 oseb. Stopnja samomora (to je število samomorov na 100.000 prebivalcev) je v celjski regiji v letu 2016 znašala 23,8. Najvišja je bila v upravnih enotah Slovenske Konjice (38,5), Šentjur (35,0) ter Laško (28,7), najnižja pa v upravnih enotah Šmarje pri Jelšah, Celje in Mozirje (18,6). Stopnja samomora je bila v obdobju od leta 1997 do leta 2016 v regiji Celje višja kot v celotni Sloveniji. V prikazanem obdobju je prišlo do značilnega upada stopnje samomora, ki je v letu 1997 za Slovenijo znašala 29,8, za regijo Celje 37, v letu 2016 pa za Slovenijo 17,9, za regijo Celje pa 23,8 na 100.000 prebivalcev. »V letu 2016 je bila stopnja samomora tako v Sloveniji kot v regiji Celje najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Celjska regija je bila v preteklosti s problematiko samomorilnosti precej obremenjena, zato smo na področju javnega zdravja razvili več skupnostnih pristopov za ohranjanje in povečevanje duševnega zdravja. Eden od dodatnih virov pomoči za preprečevanje poglabljanja duševnih stisk in samomorov je čim bolj široko dostopna prva psihološka pomoč. V Celju imamo brezplačno svetovalnico od leta 2010, v letu 2015 pa sta se ji pridružili še svetovalnici v Laškem in v Sevnici. Vse tri svetovalnice na Celjskem so del širše mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet in delujejo od junija 2016 pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Prizadevamo si, da bi bila psihološka pomoč v Sloveniji bolj enakomerno porazdeljena oziroma dostopna vsem prebivalcem, kadar jo potrebujejo,« je povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate in vodja regionalne skupine za preprečevanje samomora na Celjskem.

Pomoč v stiski nudi mreža desetih svetovalnic po vsej Sloveniji – v celjski regiji v Celju, Laškem in Sevnici

Mreža Posvet Centra za psihološko svetovanje vključuje 10 svetovalnic. Klienti se lahko naročijo po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org (svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru) ali po telefonu 031 778 772 ali e-pošti svetovalnica@nijz.si (svetovalnici v Celju in Laškem). Na pogovor lahko pridejo odrasli posamezniki, pari ali družine. Napotnice ali kartice zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo. Delovanje mreže svetovalnic je v letu 2017 podprlo Ministrstvo za zdravje, zato je pogovor s strokovnjakom od poletja naprej ponovno brezplačen. Pogovor traja od 45 do 60 minut.  V svetovalnici Tu smo zate v Celju, ki je v celjski regiji največja in najstarejša, je v sedmih letih pomoč poiskalo več kot 1000 ljudi. Svetovalci so jim v tem obdobju zagotovili približno 2600 svetovalnih ur. Izkušnje iz svetovalnice potrjujejo, da lahko pogovor s svetovalcem posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in nove moči za spreminjanje trenutnega položaja na bolje.

Podatki kažejo, da strokovno pomoč v stiski vendarle poišče vedno več ljudi. Ta odločitev je na mestu vedno, kadar stiska obvladuje posameznikovo življenje do te mere, da je moteno njegovo vsakodnevno delovanje doma, v šoli ali službi in kadar stiske sami ne znajo oziroma ne zmorejo rešiti. Pomembno je, da z občutki brezupnosti in obupa ne ostanemo sami. Kadar stiske, kot so žalost, jeza, vznemirjenost, tesnoba, zaprtost vase, odmik od družbe … trajajo dlje časa, teden ali dva bolj ali manj neprekinjeno, je torej dobro, da poiščemo pomoč. V stiski se lahko vedno obrnemo na svojega izbranega zdravnika, če ta ni na voljo, kar na dežurno službo zdravstvenega doma ali urgentno službo bolnišnice, pa tudi na dežurno ambulanto oziroma klinično-psihološko ambulanto psihiatrične bolnišnice. V podporo osebam, pri katerih je že diagnosticirana depresija ali anksioznost, so tudi tako imenovane psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v celjski in v vseh ostalih slovenskih regijah. Poleg teh so na voljo še delavnice za osebe, ki se soočajo s stresom ter kratke delavnice tehnik sproščanja.

Ne samo strokovnjaki, v stiski lahko nudijo oporo tudi laiki – vsakdo med nami, v odnosih s svojimi bližnjimi (bodisi doma, v službi, šoli, tam, kjer živimo …). »Pomemben del preprečevanja samomorov se dotika naše medosebne pomoči v vsakdanjem življenju: bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko človek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da zanj ni nikomur mar. Jemljimo resno, če izgubi veselje do življenja in smisel, se umakne iz družbe, še posebej, če omenja smrt in samomor,« še pojasnjuje Nuša Konec Juričič. »Bodimo pozorni na izjave, kot so na primer: 'najraje bi kar umrl… saj je vse skupaj brez pomena… ne zdržim več… kar šel bi' ..., še posebej, če prej oseba ni govorila na ta način. Ob takšnih izjavah si vzemimo čas in povprašajmo človeka, kaj misli s tem. Ni dovolj, da rečemo 'saj bo bolje', treba je zares prisluhniti. Spodbudimo ga tudi, da poišče pomoč.«

***

Dodatne informacije:

• Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si

• Mojca Vatovec, psihoterapevtka in poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, Mestni trg 8, Ljubljana, T: 041 388 892, E: mojca.vatovec@posvet.org

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572