Prvošolci podružnične šole Vrhpolje smo pomladni čas, ki ponuja v naravi pestrejše dogajanje kot zima, začeli spoznavati najprej v okolici šole. Le ta nam kar sama ponuja raznolike življenjske prostore. Tako smo si že v zgodnjem spomladanskem času ogledali vinograd, travnik, vrt, njivo in opazovali nekatera sadna drevesa. Primerjali smo listnato in iglasto drevo, ki ju imamo pred šolo. Ugotavljali smo, kakšni sta bili drevesi jeseni, pozimi in kakšni sta spomladi.

Le za iskanje prvih znanilcev pomladi smo bili prepozni. Kljub temu pa nam je pomlad v učilnico pričarala ena izmed učenk, ki je prinesla šopek zvončkov, še preden smo se začeli učiti o novem letnem času. S skupnimi močmi smo jih pozneje našli toliko, da smo jih lahko opazovali in opisovali.

Ker je pomlad čas porajanja novega življenja, smo sklenili, da bomo tudi mi opazovali skrivnost življenja. Spoznavali smo, da rastline lahko zrastejo iz semen, potaknjencev ali sadik. V učilnici smo uredili živi kotiček, kjer smo v lončke posejali semena različne zelenjave in cvetlic, potaknili listke afriške vijolice, ena izmed učenk pa je prinesla sadike paprike. Opazovali smo, kako vzkali fižol. Vsakega novega koraka v razvoju rasti rastlin smo se razveselili. Izvedli smo poskus, s katerim smo praktično ugotovili, kaj potrebujejo rastline za rast. Seveda so morali učenci živi kotiček tudi primerno oskrbovati.

Višek dogajanja pa je bil, ko se nam je iz bube razvil metulj. Jeseni smo namreč v učilnico prinesli gosenico in ji uredili primerne pogoje za življenje. Kmalu so učenci opazili, da se je zabubila. Vso dolgo zimo se ni nič dogajalo. Vsake toliko časa pa je kdo vprašal, kaj bo nastalo iz bube, ali se bo morda razvil metulj. Seveda sem jim razlagala, da je sedaj zima in da bo treba počakati na pomlad. Ko pa je napočila pomlad, je marsikateri od učencev nestrpno vprašal, kdaj se bo že vendar kaj razvilo, ali se bo morda razvil metulj. Učenci so trdno verjeli, da se bo iz bube nekaj razvilo. Čisto ob zaključku učenja o pomladi sta dva učenca nekega jutra vsa navdušena vzkliknila: »Metulj!«. Res, metuljček citronček nas je s svojo nežno rumeno barvo vse razveselil. Toda tisti dan je deževalo in nismo ga mogli spustiti na prosto. Uredili smo mu začasno bivališče, tako da smo v terarij dali nekaj rastlin iz živega kotička. Naslednji dan je posijalo sonce in metuljčka smo z živahnim vzklikom pospremili na svobodo.

Ob koncu smo naredili povzetek o značilnostih pomladi. Piko na i so dodali še starši, ki so otrokom doma pomagali iskati sličice o pomladnem času. Iz njih smo v šoli naredili plakate. Verjemite, da smo preko slik spoznali marsikaj novega, kar prej pri pouku nismo omenili.

Marica Kobal