V letih, v katera sega moj zapis, je bilo življenje primorskih Slovencev zelo težko in zato so vsi takratni dogodki še toliko bolj vredni spomina in spoštovanja vseh nas. Tistih, ki smo jih doživeli kot otroci in tistih, ki jim o teh dogodkih danes po veliko desetletjih pripovedujemo in pišemo, da ne gredo v pozabo. Čas, o katerem pišem, je bil velika preizkušnja za ohranjanje naše narodne identitete, kulture, jezika in narodove zgodovine. Takrat so bili na hudi preizkušnji vsi zavedni Slovenci, ne glede na poreklo in stan. To so dejstva, zapisana v naš narodni spomin, iz katerega moramo tudi danes črpati nauke, kako ohraniti to, kar je naše, slovensko, kako biti ponosen in pokončen predstavnik naroda, ki ga je zgodovina že velikokrat postavila pred hude preizkušnje.
V moji rodni vasi, Slap pri Vipavi, je 6. 8. 1942 dan, ki se ga spominjamo zaradi tragičnih dogodkov, ko so podivjani italijanski fašisti požgali pet hiš, še tri hiše pa so tako poškodovali, da niso bile več primerne za bivanje. Vzrok za njihovo divjanje je bila izdaja, kdo od vaščanov sodeluje z OF (Osvobodilno fronto slovenskega naroda).
Kruti fašisti so požgali Podgornikovo hišo, ki je stala na mestu, kjer je danes spomenik padlim in umrlim v 2. svetovni vojni iz vasi Slap. Požgane so bile tudi Šmonova (Ambrožič) hiša, danes Slap 25, Nemcova hiša (Uršič), na njenem mestu danes stoji hiša Slap 27, Rovratjeva hiša (Nusdorfer – Stopar), Slap 75. Italijanski fašisti so tega dne požgali tudi Makabejcovo hišo, ki je stala ob vznožju pobočja hriba sv. Pavla, nekoliko višje od hiše na Rovni. Po vojni ta hiša ni bila obnovljena. Lastniki Makabejcove hiše so se izselili že nekaj pred požigom, ker je bila hiša na samem in so bile zato razmere v vojnem času še bolj rizične za varno bivanje. Hiša po vojni ni bila ponovno sezidana in danes ni več sledu, kje je nekoč stala.
Istega dne so bile močno poškodovane hiše - Židnikova (Židanik), Makselnova (Trošt), Slap 36 in zgornja hiša na Hribu, Slap 93, v kateri je takrat živel Venceslav Nusdorfer z družino.
Fašistično divjanje pa je tega dne terjalo tudi človeške žrtve. Fašisti so odpeljali in kasneje ubili tri vaščane, brata Avgusta in Evstahija Podgornika ter Ivana Uršiča – Nemcovega.
Istega dne so italijanski fašisti maščevalno divjali tudi v vasi Ustje pri Ajdovščini, kjer so pobili 6 vaščanov.
Tega dne so fašisti ubili tri žrtve s Slapa in 6 žrtev iz Ustij, ki so jih nato odpeljali na neznani kraj v Italiji. Kolikor je meni znano, kraj njihovega poslednjega počitka ni bil nikoli razkrit.
Takšni dogodki ne smejo v pozabo, zato se spominu na vse žrtve, padle v boju za ohranjanje našega jezika, kulture in narodne identitete, spoštljivo in hvaležno poklanjamo.
Marija Artač, roj. Planinc leta 1937 – Vidrščeva s Slapa 19
