Škofja Loka – najbolj ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji z bogato cehovsko tradicijo, urejenimi starodavnimi trgi in ulicami preprosto vabi. Z lokalno vodičko smo se sprehodili mimo stavb: Kašče, poklicne šole za dečke odprte 1627 leta, Šentjakobske cerkve imenovane po Sv. Jakobu, ki je bila med 12. in 15. st. podružnična cerkev, od 1804 pa je dobila naziv farne cerkve, Kapucinske cerkve z bogato knjižnico z 21. inkunabulami, tiskanimi pred 1. 1500 in poznanim Škofjeloškim pasjonom. Dobro ohranjen samostan nun klaris, ki so leta 1782 odprle šolo za dekleta in jo s stopniščem povezale s cerkvijo, kar je bil za tiste čase pravi podvig.
Nadaljevali smo pot mimo starega farovža iz leta 1513, mimo vodnjaka iz 1883 leta, ki je aktualen še danes in kužnega znamenja – stebra, ki so ga postavili v času baroka, čeprav v vsem času v tem mestu kuga ni razsajala. Stari rotovž – mestna hiša in tako imenovana Martinova hiša z lesenim zgorjim delom in eno stranico iz mestnega obzidja vsekakor vredni ogleda.Povzpeli smo se tudi na grad, čigar vsebina popelje obiskovalca v davne čase, ki šepetajo zgodbe in legende, ki burijo domišljijo obiskovalcu.
Kar dobro sestradani smo se ustavili pri Knedlu, prej Bedanjcu v Kranjski gori. To je brunarica tik pod smučiščem Vitranc. Ričet, jota, klobase in za desert štruklji in jabolčni zavitek so nam še kako teknili. Tu moram pohvaliti našo gostiteljico Alenko in njeno osebje za odlično pripravljeno hrano in postrežbo. V imenu skupine se ji še enkrat zahvaljujem.
Naslednja naša postaja so bili Zelenci – izvir Save Dolinke. Glede na to, da je bil prekrasen, kar topel dan, smo se tu skozi gozd do izvira malo ohladili in lažje zadihali.
V Planici nas je že čakal prijazen vodič, ki nas je popeljal skozi zgodovino naše lepotice. S sedežnico smo se popeljali na vrh velikanke, si jo ogledali iz ptičje perspektive in nato vstopili še v zadnje zgrajeni Nordijski center.
V kolikor si ogledate to veličino v živo, četudi v poletnem času imate ob gledanju skokov čisto drugačen občutek, tako, da vsekakor priporočamo ogled v živo – to je doživetje.
Pa še nekaj: A poznate tisto o gorenjcu, ki je hranil krave s štiri peresnimi deteljicamim, da so bile bolj srečne, pa čeprav so jim lahko rebra šteli itd.
Mirjam Graovac
