Kot že velikokrat poprej je bila tudi tokrat prireditev, ki jo je organiziralo društvo Zdravljica, v okviru izobraževalnega namena, zelo dobro obiskana.
Iz velikega števila obiskovalcev je bilo razvidno veliko zanimanje o zdravilnih rastlinah. Predavatelj pa je opozoril tudi na negativne učinke, ki jih imajo. Ni zdravila, ki ne bi bil hkrati tudi strup. Od količine odmerka je odvisno ali bo rastlina zdravilo ali strup.
Nekatere rastline vsebujejo poleg zdravilnih snovi še majhno količino strupenih snovi, ki nam ob rednem jemanju škodujejo. Najbolj razširjeni so tako imenovani pirolizidinski alkaloidi, ki jih najdemo npr. v lapuhu (Tussilago farfara) in gabezu (Symphytum officinale). Povzročajo okvare jeter in lahko tudi nastanek raka. Če pripravke iz teh rastlin uporablja nosečnica, lahko škodujejo tudi otroku v maternici. Znanih je tudi precej zastrupitev s pelinom (Artemisia absinthium), ki vsebuje poleg aromatičnih snovi in grenčin tudi strupeno snov tujon. Tujon se slabo topi v vodi, zato se s pelinovim čajem ne moremo zastrupiti. Nevarno pa je redno uživanje pelinkovca (v žganju namočen pelin), kajti tujon se v alkoholu dobro raztaplja. Še en primer rastline, ki je ne smemo uporabljati dalj časa je krhlika (Frangula alnus). Njena skorja deluje odvajalno. Ob dolgotrajni uporabi krhlike z blatom izgubljamo minerale, predvsem kalij, kar nam zelo škoduje.
Nekatere rastline vsebujejo snovi z močnim delovanjem. Za zdravljenje jih uporabljamo v zelo majhnih količinah, v večjih količinah pa so strupene, zato jih nikoli ne smemo uporabljati sami, brez nadzora zdravnika ali farmacevta. Zaradi lažjega odmerjanja, se rastlin z močnim učinkom največkrat ne uporablja kar posušenih, ampak se iz njih izolira zdravilne učinkovine. Primer take strupene rastline je volčja češnja (Atropa belladona), ki vsebuje atropin. V rokah zdravnika je atropin nepogrešljivo zdravilo. Na srečo se ljudje držijo pravila in volčje češnje sami ne uporabljajo. Drug primer rastline z močnim delovanjem je še efedra (Ephedra sinica), znana tudi pod kitajskim imenom Ma Huang. Tudi učinkovino iz te rastline zdravniki s pridom uporabljajo, žal pa se z njo marsikdo zdravi tudi sam. V obliki različnih pripravkov se jo da kupiti celo v samopostrežnih trgovinah. V Ameriki, kjer efedro precej uporabljajo, se je z njo zastrupilo že veliko ljudi, najmanj 12 pa je bilo tudi smrtnih primerov.
Dr. Kreft nas je opozoril tudi na šentjanževko (Hypericum perforatum). Raziskave so pokazale številne interakcije šentjanževke z drugimi zdravili. Če uporabljamo šentjanževko ali pripravke iz šentjanževke, se nam delovanje mnogih drugih zdravil močno zmanjša, na polovico ali celo na četrtino, med drugim tudi kontracepcijskih tablet.
Pogosti so tudi primeri, ko ljudje med nabiranjem rastlino zamenjajo. Tak primer je košutnik (Gentiana lutea), ki se uporablja za izdelavo encijanove grenčice (košutnik je v Sloveniji zaščiten), ker pa je košutnik po listih podoben beli čmeriki (Veratrum album), se pomotoma nabere to zelo strupeno rastlino, ki je povzročila že številne zastrupitve. Pogoste so tudi zastrupitve s šmarnico (Convallaria majalis). Listi te rastline so zelo podobni listom čemaža (Allium ursinum), ki ga številni uporabljajo v prehrani.
Nenazadnje moramo pri nabiranju zdravilnih rastlin paziti tudi na to, da jih ne nabiramo v bližini cest, kjer lahko vsebujejo svinec, ali pa v bližini njiv, ki jih škropijo s pesticidi. Če zdravilne rastline kupujemo, jih moramo kupovati od proizvajalcev, ki jim zaupamo. Obstajajo primeri, ko so različni proizvajalci, predvsem z daljnega vzhoda, zeliščem dodajali sintetična zdravila, da bi jim tako povečali učinkovitost.
Dr. Samo Kreft, je tudi eden iz ekipe strokovnjakov s Fakultete za farmacijo, Inštituta Jožef Štefan in Zavoda za transfuzijsko medicino, ki so iz lubja bele jelke z lastnim patentiranim postopkom pridobili močan antioksidant.
V zaključnem delu nam je predavatelj spregovoril o tem pomembnem odkritju slovenskih znanstvenikov. Gre za izvleček lubja kočevske bele jelke, imenovan abigenol, eno prvih slovenskih patentiranih naravnih zdravilnih učinkovin. Ta utegne preprečiti nastanek nekaterih srčno-žilnih obolenj in sladkorne bolezni. Po analizi s svojimi antioksidativnimi učinki močno prekaša podobno učinkovino, ki jo v svetu že 80 let pridobivajo iz francoskega obmorskega bora.
Na koncu predavanja nas je dr. Kreft opozoril, da moramo pri osebnem izobraževanju o zdravilnih rastlinah vedno paziti na pisne vire. V različnih časopisih in revijah se namreč pogosto pojavljajo članki o njih, ki niso podprti s strokovnimi dokazi glede njihovih učinkov in tako zavajajo ljudi.
MV
