Razstava pojasnjuje zgodovinske okoliščine povezane z območjem taborišča na Ljubelju, ki je bilo skupaj s spomenikom Obtožujem!/J’accuse! leta 1999 razglašeno za spomenik državnega pomena. Območje nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj jug je avtentični ohranjeni prostor edinega esesovskega nacističnega koncentracijskega taborišča na tleh današnje Slovenije in je bilo ena od 50 podružnic matičnega taborišča Mauthausen.

Osrednji del razstave je posvečen prikazu delovanja taborišča in jetnikom, ki so bili tam zaprti. Poleg osrednje teme je prikazan sistem terorja v brezpravnem sistemu taborišča, gradnja predora Ljubelj, južni in severni del taborišča na slovenski in avstrijski strani.  

»Spregovorimo o vodstvu taborišča, enotah SS in zdravstvenih razmerah, o civilnih delavcih, ki so bili Gorenjci, med njimi številni domačini iz Tržiča in so bili vpoklicani prek tedanjih uradov za delo v civilno taborišče, ki je stalo ob koncentracijskem, v katerem je bilo okrog 600 civilnih delavcev. Prav ti in številni drugi prebivalci Tržiča so pomagali jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so lahko zgled državljanskega poguma tudi za današnje čase. Prikažemo, kako je taborišče po koncu vojne prenehalo delovati, nekdanji jetniki pa so se formirali v dve brigadi francosko Liberté in poljsko Stary, ki sta pomagali partizanom ob koncu vojne. Razstavo zaključimo s sodnim procesom v Celovcu 1947, kjer je angleško vojaško sodišče obsodilo nekatere storilce z Ljubelja,« pravi Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja.

Vodilo strokovne skupine, ki je pripravljala razstavo je bilo verodostojno in dosledno prikazati dejstva, pretekle dogodke in posameznike. Na razstavi smo prikazali zgodovinski kontekst, originalne predmete iz taborišča, in izpostavili osebne zgodbe, pričevanja ter sporočila, ki so vzniknila v nečloveških medvojnih razmerah na Ljubelju.

Razstavo so pripravljali avtorica teksta in slikovnega izbora Jana Babšek in strokovni sodelavci muzeja Vilja Lukan, dr. Bojan Knific, Boštjan Meglič, Anže Bizjak in zunanja sodelavka oblikovalka Mojca Turk. Dokumentarni film ‘Koncentracijsko taborišče Ljubelj’ ki je del razstave, je pripravila kustosinja Vilja Lukan v sodelovanju s Kulturnim zavodom Godot, režiserjem Tadejem Piškom. Publikacijo, ki spremlja razstavo sta napisala Jana Babšek in Franc Wakounig, koroški Slovenec, ki je predstavil delovanje severnega dela taborišča. Konservatorska dela na predmetih sta opravila konservatorja/restavratorja Boštjan Meglič in Anže Bizjak. AV in fotografsko gradivo je uredila Suzana Kokalj. Besedila za razstavo sta prevedla Erica Johnson Debeljak in Lukas Debeljak.

Nova informacijska točka pred vhodom v spominski park na Ljubelju

Pred vhodom v nekdanje koncentracijsko taborišče na Ljubelju so postavljeni novi informacijski panoji v šestih jezikih (s slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, poljščini, ruščini). Pobuda za postavitev panojev je prišla s strani Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije, pridružili so se jim še Veleposlaništvo Francije, Veleposlaništvo Republike Poljske, Veleposlaništvo Ruske federacije in veleposlaništvo Republike Avstrije. Veleposlaništva so financirala postavitev panojev. Vsebino so pripravili v Tržiškem muzeju, grafično oblikovanje je delo Mojce Turk.

»Z informacijsko točko smo bolj vidno označili vhod v spominski park. Želeli smo tudi, da bi številni tranzitni turisti, ki v Slovenijo prihajajo skozi ljubeljski predor, katerega so zgradili prav jetniki taborišča, dobili osnovne informacije o tragičnih dogodkih, ki so se tam dogajali med letoma 1943 in 1945,« dodaja Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja.