V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. Novembra letos mineva 250 let od njegovega rojstva. Umrl je leta 1858 v Milanu v 91. letu starosti.

S Tržičani se je dobro razumel in jim je zelo pomagal, še posebej, ko je videl njihovo bedo po velikem požaru 1811. Takrat je za obnovo mesta zastavil in kasneje tudi prodal svoj grad. Med sokrajani je bil zelo cenjen.

Zelo rad je jedel kostanjevo potico, ki so mu jo Tržičani večkrat prinesli v zahvalo za njegovo pomoč. Po feldmaršalu so jo poimenovali Radetzkijeva kostanjeva potica.

Letos jo boste imeli priložnost poiskusiti tudi vi, na 49. Šuštarski nedelji, 4. septembra v Tržiču. Oglasite se pri naših šuštarjih pri berštatu na Šuštarskem placu in se posladkajte.
___________________________________________________________________________________
RADETZKY OBIŠČE ČEVLJARJA V TRŽIČU

Čevljar: Prisrčno pozdravljen gospod grof Radetzky! Že dolgo se nisva videla!

Radetzky: Tudi tebi lep pozdrav! Vidim, da si kar dobro zastavil šuštarijo.

Čevljar: No, še kar gre, tudi sin se pridno vpeljuje v posel. Danes sem ga poslal na sejem v Borovlje. Kako pa je bilo vojskovanje pri Kustoci, ko se toliko o tem govori?

Radetzky: Veš, preden dobiš potrditev za boj iz Dunaja, se včasih položaj že poslabša. Takrat je cesar zbežal v Innsbruck, ker so mladi na Dunaju 1848 dvigali glave. Dobro, da sem prej zavzel Vincenco na Laškem in si tako zavaroval hrbet. Piemontezarji so bili utrjeni na gričkih okoli Kustoce. Nadnje sem poslal našo hrabro konjenico in mariborski 47. pešpolk. Nasprotniki so se umikali čez reko Mincio. Tako smo zmagali in sklenili premirje, ki je trajalo komaj leto dni. Veš, v bitkah je pod mano podleglo že 9 konj, sedemkrat sem bil ranjen.

Čevljar: Ja, dobro ste jih nabili. Naši kranjski Janezi vas imajo zelo radi in so o vas zložili cele pesmi: Radetzky ima sivo glavo, pa vendar gre na vojsko z njo! Radetzky pa korajžo ma, ker same mlade fante ma!

Radetzky: Pri tej bitki sem imel še dodatne skrbi, ko so mi poslali na fronto takrat še mladega nadvojvodo Franca Jožefa, poznejšega cesarja. To je bil Bog pomagaj. Poleg vodenja boja sem moral paziti še nanj! Tvoji škornji so se zelo dobro obnesli, pa tudi moji gnadljivi gospej so se tvoji čevlji dopadli in jih je rada nosila.

Čevljar: Ali bodo gospod maršal, kaj dalj časa v Tržiču?

Radetzky: Tebe sem moral še videti. Ne,ne, grem nazaj v Milano. Tu je vse nekdanje moje posestvo prevzel Dietrich. Žal se morava posloviti, ker me čakajo na občini.

Čevljar: Vas bom do tja pospremil, da bova po poti še katero rekla!

Zbral in pripravil: Jernej Kosmač