Logo MojaObčina.si
DANES
20°C
12°C
JUTRI
23°C
7°C
Oceni objavo

Kako nastane čevelj?

KAKO NASTANE ČEVELJ?

Priključili smo se projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Poudarek je bil na raziskovanju različnih rokodelskih panog, značilnih za naše mesto Tržič.

Otroci naše skupine, stari 5-6 let, so predlagali, da raziščemo, kako so čevlje izdelovali nekoč in kako jih izdelujejo danes.

Po prve informacije smo odšli v tržiški muzej. Kustos, go. Bojan Knific je otroke z občutkom popeljal skozi čevljarski muzej. Spoznali so,     iz česa so izdelovali čevlje, kako in s katerim orodjem. Čevljarji, šuštarji po tržiško, so včasih delali cel dan. Sedeli so na svojem trinožnem stolu in šivali. Zvečer, ko je postalo temno, so si svetili s čevljarsko svetilko. Delo je bilo naporno. Čevlji, ki so jih izdelali pa so bili trpežni, da so jih ljudje lahko nosili več let.

Ko smo se z obiska v muzeju vrnili v vrtec, smo vse, kar smo spoznali, zabeležili na plakat.

Na obisk smo povabili tudi starejšega čevljarja, ki je otrokom v živo prikazal, kako se čevlji izdelujejo ročno.

Nato so se otroci spremenili v čevljarje. Šivali so copatke. Razvijali so svojo fino motoriko, se urili v natančnosti, vztrajnosti.  Ugotovili so, da je biti čevljar kar zahteven polic.

Go. Slapar, lastnik tovarne ProAlp,  nas je prijazno sprejel v svoje prostore, kjer so otroci spoznali, kako čevlji nastajajo danes. Ugotovili so, da en čevelj izdeluje več ljudi, pri delu pa si pomagajo s stroji. V enem dnevu tako lahko naredijo veliko čevljev, včasih pa je čevljar za en par čevljev potreboval lahko tudi cel dan ali več.

Odšli smo tudi na ogled trgovine s čevlji. Navdušeni so bili nad svetlečimi dodatki, pisanimi vezalkami in barvno pestrostjo obutve.

Za zaključek pa so otroci svoj star, neuporaben, ponošen čevelj s pomočjo tehnike kaširanja spremenili v umetnino, ki bo krasila njihove sobice. Čevelj so pobarvali in z modnimi dodatki (gumbi, pentljami, usnjenimi okraski) okrasili po svoji zamisli.

Otroci so v raziskovanju uživali. Imeli so možnost sodelovati, se pogovarjati z zunanjimi strokovnjaki. Bogatili so svoje besedišče z novimi izrazi, ki jih znajo vključevati v svoj govor.

 

Zapisali: Mojca Ručigaj in Saša Pintar, enota Deteljica, Vrtec Tržič

Oglejte si tudi