V Tržiču je leta 1965 dvajsetletni študent, katerega celo nadaljnje življenje je bilo ukvarjanje s slovenskim jezikom in književnostjo, Tone Pretnar, naložil knjige v kovček in jih nesel v Lom, Dolino, Podljubelj. Združevale so se strokovno podkovane glave in na pot so kmalu šli prvi bibliobusi v Sloveniji. 12. maja 1975 že tudi v Tržiču.

Pomembno je, da zavest o prepotrebnem branju in izobraževanju, razvijanju kritičnega in demokratičnega mišljenja, o pravici do enake dostopnosti živi in bo živela tudi naprej. V Tržiču bo za to še naprej skrbela tudi potujoča knjižnica, ki dvakrat mesečno obiskuje 18 krajev in stoji na 26-ih postajališčih. Novo električno vozilo Iveco Daily 72C 14E, pridobljeno s sredstvi Ministrstva za kulturo in Občine Tržič, bo prav kmalu nadomestilo 20 let starega. S seboj bo nov bibliobus vozil 1.700 do 2.000 enot gradiva, na nastavljivih policah po višini bo ogromno slikanic za najmlajše, romanov in poljudno strokovnih del za odrasle. Veliko jih bo dostavljenih po predhodnem naročilu oziroma osebnih željah. Izposojevalni pult bo tokrat spredaj, voznik se bo na vrtljivem stolu prelevil v bibliotekarja, spustil tendo, da obiskovalcem ne bo treba stati na dežju ali pod žgočim soncem, za invalide bo na voljo premična rampa. Taburejčka in tapecirana sedala nad kolesi bodo listanje po knjigah naredili prijaznejše in mehkejše. Bralnik bo izposojan za nalaganje in branje elektronskih knjig, tablica pa nudila možnost digitalnega opismenjevanja, ko bo potujoči knjižničar v pomoč ljudem na terenu pri dostopu do portalov javne oblasti, zdravstva …

Potujoča knjižničarja, ki sta se in se vtiskujeta v srca ljubiteljev knjig, branja in knjižnice v tržiški občini, sta Janez Bohinec in Nejc Perko.