Površina Tržiške Bistrice znaša 146 m², dolžina reke je 27 km, v Savo pa se izlije na nadmorski višini 370 metrov. 29. oktobra 2018 je po nekajurnem močnem nalivu močno narasla in s svojo izjemno silo povzročila veliko škode na cestah in poteh ter dodobra spremenila svojo strugo.                                          

Že kmalu po ujmi se je porodila ideja o razstavi, ki bi na eni strani predstavila posledice krutosti narave, po drugi pa nas opozorila, da prepogosto in premalo premišljeno posegamo v naravno okolje in mu s tem rušimo ravnovesje.

»Ob taki neukročeni lepotici, kot je naša Bistrica v Dovžanovi soteski, je dobra plat te ujme ta, da v sami soteski in okolici ni bila prizadeta nobena hiša. To pomeni, da so naši predniki gradili na pravih, varnih točkah. Nove gradnje je potrebno načrtovati proč od vode in se ji umikati,» pravi mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič, ki zagotavlja, da bo Občina komunalno infrastrukturo obnavljala  trajno in kvalitetno. »Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, ali je cesto in občinsko infrastrukturo možno umakniti proč od struge, a na številnih mestih žal to ni možno. Narava ima svojo moč. Ljudje smo v sotesko in okolico te doline prišli kasneje in naša naloga je, da se naravnim pojavom prilagodimo.«   

Podobne ujme v Tržiču, kot je bila lani oktobra, opisujejo že zgodovinski viri, stari več kot sto let. Po ujmi oktobra 1907 so v časopisu Gorenjec zapisali: »iz Tržiča se piše: Tukaj sta Tržiška Bistrica in Mošenik napravila mnogo škode, ker je v predilnici zelo velik del sveta odneslo in železnično pot razdejalo, kakor tudi baronu Bornu veliko lesa odneslo, tudi dva velika jeza, Krišelnovega in Smukovega je odnesla in še na vse strani trga. Cele smreke je nesla s koreninami skozi trg.« (Gorenjec 1907, št. 41)

Po oktobrski ujmi 2018 je bistveno spremenjeno površje tudi v povirnem delu Tržiške Bistrice, slednja pa je kot neukročena trmoglavka delovala predvsem na svoji poti, kjer je njen strmec največji, struga pa najožja.

Za nepoznavalce se zdi, da sanacija po ujmi poteka relativno počasi, a pot do potrditve sanacijskega programa je dolga. »Preden pride do potrditve državnega sanacijskega programa na vladi, kar računam da se bo zgodilo konec maja, je potrebno narediti gromozansko delo. In na Občini smo ga. Po ujmi je treba najprej popisati škodo, poravnati tisto, kar se interventno da, potem škodo prijaviti in vnesti v državne programe, nato pa vse sprojektirati z načrti. Občina je z veliko truda in dobrega sodelovanja s projektanti različnih podjetij to naredila in načrte že predložila državi. Obetamo si lahko okrog 2,8 mio sredstev za popravilo občinske infrastrukture, ki smo jih razdelili na enajst prioritet. Temu pa je potrebno dodati še dela na gozdnih cestah in dela na vodotokih, kjer je škode za skoraj 10 mio evrov.

Računamo, da se bo vsaj nekaj od tega realiziralo že letos, ve pa se, da bo prva na vrsti obnova zidu na koncu Cankarjeve ulice, pri domačiji nesrečnih Dovžanovih, kjer je Bistrica povzročila največ škode, prestopila bregove in udrla na tržiško cesto,« pravi mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič. 

Naravni procesi so stalni, včasih bolj, drugič manj intenzivni. Le človek jih dojema kot naravne nesreče, h katerim pa sami žal nemalokrat dodobra pripomoremo. Posledice ujme oktobra 2018 so posledica tako naravnih procesov kot tudi poseganja človeka vanje.