Na simpoziju bo izbrane tematike predstavilo 14 strokovnjakov iz Francije, Avstrije in Slovenije. Naslov simpozija je Politika memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije.

Kot pravi Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja, bo simpozij izpostavil teme, ki se nanašajo na odnos do koncentracijskih taborišč in nacistične politike. » Predavatelji bodo govorili o tem, da različne oblasti vedno vplivajo na mnenje in vsiljujejo svoje mnenje. Govorili bodo o molku, sprenevedanju, nevednosti, pozabi, pomanjkanju sledi, kot o sredstvih za vplivanje na spominjanje. V času, ko odhajajo neposredne priče dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej, se je potrebno vprašati tudi o tem, kako prenesti izročilo naprej, kakšen je smisel tega vedenja, zato bodo predavatelji prikazali prakse izobraževanja in interpretacije teh vsebin,« vabilo na simpozij sklene Jana Babšek.  

Častna gosta simpozija bosta prof. Jean – François Forges, profesor zgodovine, Lyon, Francija in prof. Peter Gstettner, Mauthausen Komitee Klagenfurt/Celovec

Koncentracijsko Taborišče Ljubelj

Nacistično koncentracijsko Taborišče Ljubelj je doslej našlo le malo prostora v povojni historiografiji in v mednarodnih strokovnih debatah, čeprav je bilo v njem od junija 1943 do maja 1945 interniranih približno 1800 ljudi, ki so bili po večini politični nasprotniki nacističnega režima  in so pripadali različnim narodnostim. Največja narodnostna skupina so bili Francozi, tem so sledili Poljaki, Rusi, Jugoslovani (med njimi mnogo Slovencev), Nemci in Avstrijci, Italijani, Čehi, Norvežani in drugi. Nacisti so jih izkoriščali kot suženjsko delovno silo, ki je gradila predor Ljubelj, osvobojeno pa je bilo 8. maja 1945.