V Domu krajanov Podljubelj smo se še drugič srečali udeleženci delavnice kamišibaja za odrasle. To srečanje je bilo tudi srečanje s prakso, torej kako pripravljene slike oživijo skozi butaj in pripoved. In Barbara in Katarina sta lahko ponosni na svojo skupinico, združeno pod okriljem KUD-a Podljubelj. Pohvala gre vsem udeležencem za ustvarjalni pogum, izvirnost in dobro voljo. Ustvarjanje novih kamišibajev je v večini mimo in čakajo le še zadnje popravke, ki so se izluščili z iskreno in konstruktivno debato. Nekateri so bolj likovniki, drugi pripovedovalci, gledališčniki, spet tretji mislijo, da niso nič od tega. A še kako so – kamišibajkarji. Še enkrat več smo si prikimali, da pri kamišibaju ne more iti veliko narobe, če izhajamo iz sebe.

Kaj sploh gre lahko narobe? No, ko je polna glava, pravzaprav vse. Kaj, če se spotakneš, ko nosiš svoj butaj na mizo? Kaj če se listi kar nočejo prijeti prsta? Kaj če izvlečeš napačen list? Kaj če se zaprejo zgornja vratca? Kaj če pozabiš besedilo in se ustnice kar lepijo skupaj? Z vsemi temi strahovi se je potrebno soočiti. A ko prištejemo občutek, da smo ustvarili in še ustvarjamo nekaj, pri čemer se dobro počutimo in skrbimo, da tudi gledalci za trenutek odložijo svoje skrbi, se v veselju vrtinči tudi krajevna ljubiteljska kultura. In zato obstaja.

S to delavnico smo tudi pred sklepnim dejanjem letošnjega pomladnega projekta KUD-a Podljubelj »kamiŠIBAJ V ZAVETJE GORA«, čisto pravim festivalom kamišibaja, ki bo 7. maja v Domu krajanov Podljubelj. Ob 19. uri pričnemo s programom, ki bo poslastica tako za otroke kot tudi odrasle. Kamišibajkarjev bo skupaj z otroki več kot 15 in s kratkimi zaključnimi zgodbami, pesmimi, celo dokumentarcem vas bomo popeljali na raznoliko popotovanje. Počasi odpreš najprej stranska vratca, potem še zgornja … in čarovnija se začne … VABLJENI!