Pred prihodom »Miklavža« smo svoje domače obdarili z izvirnim kvašenim parkeljnom. Kako slastno je dišalo po vrtcu. Ponosno smo sovrstnikom na stopnišču razložili, kaj počnemo, ko smo pekače nosili v kuhinjo. Vendar peka ni tako enostavna, kot se nam je sprva zdelo. Ob iskanju receptov smo naleteli na gospo Miro. Mira Čemažar, upokojena vzgojiteljica našega vrtca, ima to v malem prstu in z veseljem se nam je pridružila. Najprej smo morali pripraviti ogromno skledo, nekaj manjših posod, kuhalnico, predpasnik, umiti roke ... Ja, in sestavine: moko, kvas, mleko, limono, sladkor, sol, rozine, jajca ... uf. Mislili smo si, saj to bo enostavno. Vse stresemo v posodo, zmešamo in oblikujemo, vendar ni bilo tako. Vsako sestavino posebej smo odmerili, okusili, potipali strukturo in previdno umešali. Ups, ja, na kvas smo morali še posebej paziti. Rasel je in rasel in ko smo ga umešali v testo, je tudi to zraslooooo in pokukalo čez skledo. Samo oblikovanje nam je šlo zelo dobro in hitro. Previdni pa smo morali biti pri peki, da se slastno pecivo ne zažge. Že res, da so parkeljni črni, vendar naši morajo biti le rahlo rjavi. Ob pomoči Mire nam je uspelo. Veselje je bilo pogledati starše, kako debelo so pogledali, ko je vsak dobil v dar svojega parkeljna in zagrizel v njega.

Priprava čajanke je bil ponovni izziv. Medse smo povabili sovrstnike iz oddelka »Šolski in Vrtni palček« Okrasiti omizja, pripraviti prostor, izbrati praznično glasbo ... Joj, in še Kristina s kamišibajem pride! Ponovno imamo polne roke dela. Na čajanki ne sme manjkati drobnega peciva. Pregledali smo recepte in najbolj so se nam pocedile sline ob kokosovih in čokoladnih kroglicah. Sedaj smo se že znali bolje organizirati. Nekateri so pripravljali in odmerjali sestavine, nekateri smo mesili, nekateri oblikovali in vse smo končali do kosila – kroglice so se morale malce strditi. Naslednji dan smo si ogledali Kristinin novi kamišibaj »Lučka« in vrstnike povabili na druženje, poizkušnjo različnih vrst čajev in naših kroglic. Nagrajeni smo bili s prijetnimi pesmicami, ki so nam jih zapeli sovrstniki, čokoladnimi nasmehi, praznimi krožniki in lončki. Lepe želje in prijeten klepet je prerasel v druženje tudi na igrišču ob rajalnih igrah.

Obiskali smo tudi mesto Tržič in veselo in samozavestno smo prepevali ob postavljeni smreki. Mimoidočim pa smo zaželeli lepe želje.

Končno smo dočakali obisk Dedka Mraza. Opazil je naš trud, sodelovanje, prijaznost ... Ponosno smo mu zapeli in zaželeli lep in varen povratek pod Triglav. In glej, glej, pod smrečico v igralnici nas je čakalo darilo. Skupaj smo ga previdno odprli in za vsakega je bilo seveda nekaj.

Zapisali: Vesna Žitnik in Tjaša Bizaj, Gozdni palček, enota Palček Vrtca Tržič