Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?
Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.
Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku.
Kaj se lahko zgodi?
Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Če otrok s FASD ni prepoznan in ustrezno obravnavan, obstaja tudi veliko tveganje za mnoge oviranosti v odrasli dobi.
Kje prepoznavamo problem v Sloveniji?
- Skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način
Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. Nenačrtovane nosečnosti pa so običajno tudi kasneje prepoznane.
- Več kot četrtina nosečnic pije alkohol in zaradi posledic pitja alkohola se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami
Po oceni tujih strokovnjakov v Sloveniji v nosečnosti več kot četrtina nosečnic (27 %) v času nosečnosti pije alkohol, na leto pa se rodi vsaj 80 otrok z najtežjo obliko motnje (FAS), vseh otrok, ki imajo kakršnekoli posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, pa približno petkrat toliko.
Več informacij na: ttps://www.nijz.si/sl/spodbujajmo-nosecnost-brez-alkohola-saj-je-tako-za-mamo-in-njenega-otroka-najvarneje-dan-fetalnega
