je
bil slovenski pisatelj, dramatik, pesnik, kritik in jezikoslovec. Rodil se je
28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, umrl je 16. novembra
1887 v Ljubljani. Šolal se je na ljubljanski normalki in gimnaziji, mature
zaradi sporov s šolskimi oblastmi ni dokončal. Deloval je kot domači učitelj,
pozneje pa kot tajnik in urednik. Levstik je bil vsestranski ustvarjalec, tako
na področju literature kot jezika. Kot pripovednik je ustvarjal krajše
pripovedne oblike, npr. umetno pripovedko Martin Krpan z Vrha (1858) in
slovstveni potopis Popotovanje iz Litije do Čateža (1858), s katerim je
Slovencem ponudil literarni program, v katerem je poudaril, da mora slovstvo
narodno prebujati in slovstveno vzgajati. Jezikoslovno se je izkazal v delu
Napake slovenskega pisanja (1858). Tudi kot literarni kritik je literaturo
podredil narodnostnemu načelu. Pisal je tudi za mladino (Otročje igre v pesencah,
Kdo je napravil Vidku srajčico). Njegov edini večji dramski tekst pa je
tragedija Tugomer, ki je leta 1876 izšla pod Jurčičevim imenom. Skupaj s
Stritarjem in Jurčičem je pripravil novo izdajo Prešernovih Poezij (1866) in
literarni zbornik Mladika (1868).
Po njem se imenujeta Levstikova pot (od Litije do Čateža), na katero se vsako leto na martinovo soboto odpravi večja množica popotnikov, in Levstikova nagrada, ki jo založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti.
Po navedbi v Dolenjskem skupščinskem listu so Levstikovo ulico v Trebnjem dobili leta 1979. V Sloveniji je 34 naselij z Levstikovo ulico. Trebanjska poteka od križišča z Vegovo ulico do križišča z Obrtniško ulico, južno od nje je njej vzporedna Majcnova ulica. V letu 2008 je bilo na Levstikovi ulici 27 hišnih številk, enako je še danes.
Poleg stanovanjskih hiš se na Levstikovi ulici nahaja še Društvo za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom Animal Angels in več podjetij.
Besedilo: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla
Fotografije: dLib,
Patricija Tratar




