»Fajn delat, pa 'slabu' jest.« Tako o receptu za dolgo življenje pravi Štefanija Slak iz Velikega Gabra, ki je dan po božiču praznovala častitljivih 101 leto in je najstarejša občanka občine Trebnje. Kljub visoki starosti se zelo dobro drži, še vedno je čila, bistrih misli in polna življenja.

Živi sama v hiši in ko sem potrkal na njena vrata, saj zvonca ni bilo, me je hitro povabila naprej. Sedela je za mizo in v roki je držala palico, s katero si pomaga pri hoji. Kljub drobceni postavi je ob pozdravu močno stisnila roko in se široko nasmejala. Majhen prostor je bil prijetno ogret. »Mami še vedno sama zakuri 'šporhet',« je pristavil njen sin Jože, ki nama je delal družbo.

Štefka, kot jo kličejo prijatelji, se je rodila 26. decembra 1924 na Vrhovem pri Šentlovrencu. Bila je druga od treh hčera, danes sta sestri Justi in Rezka že pokojni. Živeli so skromno. »Imeli smo njivo, nekaj krav pa tudi kokoši. Pogosto sem jajca nesla v trgovino zamenjat za sol in sladkor. Ko sem bila stara 16 let, je zaradi rane na želodcu umrla mami. To je bilo za našo družino zelo težko obdobje. Kar hitro je bilo treba odrasti in poskrbeti za vsa opravila po hiši. Najbolj sem se bala molsti krave, pa sem se tudi na to navadila,« se spominja.

Hitro izgubila tudi moža

Po končani osnovni šoli v Šentlovrencu jo je življenjska pot peljala v Ljubljano, kjer je skoraj 17 let delala na železnici. Na »glajzih«, kot poimenuje tire, je spoznala moža Jožeta, ki je bil doma iz Martinje vasi pri Veliki Loki. Skupaj sta potem v Velikem Gabru kupila hišo, jo prenovila in si uredila prijeten dom. A življenje ji ni prizanašalo. Leta 1977 je izgubila moža, ki se je z motorjem ponesrečil na poti v trgovino. »Peljal se je v Radohovo vas, pod motor pa mu je skočila kura. Nerodno se je prevrnil in si pri tem poškodoval glavo. Ravno pred odhodom v nočno izmeno so me obvestili, da je imel mož nesrečo. Obiskala sem ga v bolnišnici, vendar nisva nič govorila. Nato je kmalu umrl,« o moževi nesreči pripoveduje Štefka, ki je nato sama ostala z edinim sinom Jožetom. Tragičen dogodek ju je še bolj povezal, kar je čutiti še danes.

Pred dvema letoma še peš v trgovino

Ko je postala vdova, sta skrb za hišo in delo v celoti padla nanjo. Prevzela je moževo pokojnino in se upokojila. »Ker ni bilo tako drago kot zdaj, sva s sinom kar nekako shajala,« pravi Štefka.

Sin si je kasneje ustvaril svojo družino, danes živi v Ivančni Gorici, vseeno pa mamo redno obiskuje. Če bi Štefka slučajno hitro kaj potrebovala, se lahko obrne tudi na vnuka Rolanda, ki je njen sosed. Zanj je dolga leta pripravljala malico, še pred dvema letoma je sama hodila v trgovino v Velikem Gabru. Šla je peš ob cesti ali pa jo je mahnila kar čez travnike, danes pa tega zaradi bolečin v nogi ne zmore več. Tudi kuhala si je dolgo sama, zadnje leto in pol pa za kosilo poskrbi soseda Nada.

Še vedno zelo dobro vidi

Štefka dan začne zgodaj, običajno se zbudi okoli pol sedmih zjutraj. Kot pravi, si vsako jutro za zajtrk naredi belo kavo in kruh, kasneje si skuha še pravo kavo. Ob enajstih je čas za kosilo.

Čeprav ima televizor, ga skoraj nič ne gleda. Brez slušnega aparata skoraj nič ne sliši, vidi pa še zelo dobro, saj reklame, ki jih prinese poštar, bere brez očal. »Noge me ne nosijo več tako dobro, gluha sem kot Zemlja, pa še vid mi peša. Prvih 101 let je menda tako, potem je bolje,« hudomušno pogled usmeri naprej.

Kljub visoki starosti iz nje izžareva mladostniška energija in dobra volja. Najbolj si želi, da bi ji zdravje še naprej tako dobro služilo. Tablet skoraj ne potrebuje, vzame le zdravila proti visokemu pritisku. Morda je recept za dolgo življenje tudi dolg in kakovosten spanec. Spat hodi zgodaj, običajno že okoli 17. ure. »Tako sem se navadila. Sicer ne spim dobro, ker me ta noga boli,« doda.

Po njenih besedah je 101 leto zelo hitro minilo. »Čeprav mi ni bilo postlano z rožicami, je bilo vseeno luštno. Prej še bolj kot zdaj. Bilo smo bolj povezani, prijatelji med sabo, zdaj se ljudje držijo bolj zase. Upam, da se bo to kdaj spremenilo,« še dodaja.

Tradicionalno srečanje starejših krajanov

Na tradicionalnem srečanju starejših krajanov, ki ga je v januarju pripravil Krajevni odbor Rdečega križa Veliki Gaber, sta najstarejši občanski čestitala tudi županja Občine Trebnje Mateja Povhe in podžupan Blaž Ovnik, ki je z njo tudi v sorodu. Oba sta ji zaželela veliko zdravja in da se naslednje leto znova sežejo v roke.

Besedilo in fotografije: Rok Nose