Spoštovani,

pišem to zahvalo in pohvalo Vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber, kjer sta oba moja otroka obiskovala vrtec po tem, ko smo se preselili iz Ljubljane. Starejši otrok je začel obiskovati vrtec pri štirih letih, mlajši pa pri treh letih.

Na začetku sem bila nekoliko presenečena, saj se je zdelo, da dnevni program ni natančno strukturiran z vnaprej določenimi aktivnostmi za vsako uro. Ni bilo očitnih ur namenjenih učenju specifičnih tematik, čuječnosti, petju ali ustvarjanju, kar mi je sprva delovalo nekoliko nenavadno.

Vendar sem kmalu spoznala, da so moje prvotne skrbi neutemeljene. Iz dneva v dan sta otroka prihajala domov srečnejša, bolj razigrana in bolj zadovoljna z novim okoljem. Preselitev v nov kraj je za otroke vedno velik izziv, še posebej v starosti, ko težje razumejo in sprejemajo spremembe. Vendar se je pri nas, tudi zaradi izjemnega vzgojnega okolja in strokovnosti vzgojiteljic, vse odvilo v pravo smer. Otroka sta hitro sprejela novo okolje, spoznala kraj, nove prijatelje in se z navdušenjem podajala na sprehode, kamor sta vodila tudi naju z možem.

Eden izmed najbolj izstopajočih pristopov, ki ga uporabljajo strokovne delavke v vrtcu Sončnica, je gozdna pedagogika. Kot ljubiteljica narave in sprehodov lahko iz lastnih izkušenj povem, da ima gozd izjemen vpliv na ljudi – napolni nas z energijo, umiri in ponuja neskončne možnosti za raziskovanje. Pri otrocih pa je ta učinek še posebej opazen. Zelo sem hvaležna, da imamo možnost, da otroka odraščata v bližini vrtca, kjer je gozdna pedagogika del njihovega vsakdana.

Kaj to pomeni z vidika starša? Pomeni, da moramo poskrbeti, da imajo otroci vedno ustrezno opremo – dežne ali zimske škornje ter dodatna oblačila. Skoraj vsak dan se namreč podajo na svež zrak, na sprehode po bližnji in daljnji okolici ter v gozd. Vsaka vrtčevska skupina si izbere svoj kotiček v gozdu, ki postane njihova "gozdna igralnica", kjer se otroci skozi igro in raziskovanje seznanjajo z naravo. Izdelujejo hiške, ustvarjajo iz naravnih materialov in raziskujejo svet brez igrač, pripomočkov ali predpisov. Vzgojiteljice jim omogočijo, da se svobodno igrajo, tečejo po neravnem terenu, uživajo v zvokih narave, iščejo palice, opazujejo žuželke in razvijajo svojo domišljijo. To je čas, ko se otroci lahko “odklopijo” od sveta, polnega dražljajev, ekranov, hitenja in pričakovanj.

Z obiskovanjem gozda se otroci naravno učijo o spremembah v naravi. Pozimi opazujejo gole veje, poslušajo veter, prepoznavajo razliko med listopadnimi in zimzelenimi drevesi. Spomladi opazujejo brstenje in novo zelenje, poleti uživajo v senci dreves, lovijo se in skrivajo v grmičevju. Jeseni jih očarajo barvni odtenki listja in skakanje po lužah v dežju. Vsak obisk gozda je poln veselja in raziskovanja.

Najina otroka sta skozi to izkušnjo še bolj vzljubila naravo, zato sva izjemno hvaležna, da lahko to navdušenje delimo z njima. Ob vikendih pogosto hodimo v “njihove” gozdne kotičke, kjer nama z veseljem razlagata, kaj vse sta odkrila in doživela v vrtcu.

Gozdna pedagogika je tesno povezana s hitrim učenjem, saj poudarja pomen izkušenj in aktivnega učenja ter spodbuja senzorične in kognitivne sposobnosti otrok. Hkrati pa obisk gozda deluje pomirjujoče in spodbuja zavedanje trenutka in povezanost z okoljem, čuječnost v otroku.

Zahvaljujem se vsem strokovnim delavkam v vrtcu Sončnica, ki naše otroke vzgajajo v duhu raziskovanja, ustvarjalnosti in spoštovanja narave. Hvaležna sem za njihov pogum, motivacijo in strokovnost pri izvajanju inovativnega in zahtevnega programa. Vrtec priporočam vsem staršem, ki si želijo za svoje otroke okolje, kjer lahko doživijo tisto, kar smo imeli v svojem otroštvu mi – brezskrbnost, igro na prostem, ustvarjalnost in čas za raziskovanje, brez učbenikov in miz.

Hvala, Vrtec Sončnica pri OŠ Veliki Gaber!

Besedilo: Maša Okršlar Barič

Fotografija: arhiv Vrtca Sončnica pri OŠ Veliki Gaber