Po javnih evidencah in virih so v Trebnjem Vegovo ulico pridobili z Odlokom o določitvi in preimenovanju ulic v naselju Trebnje, 12. 7. 1994. Pred letom 1994 se je ta ulica imenovala Ulica Mladinskih delovnih brigad. Ima 6 hišnih številk. V Sloveniji je po Juriju Vegi  poimenovanih 19 ulic. Med drugim tudi Osnovna šola v Moravčah, idrijska gimnazija, krater na Luni (krater Vega), projekt veleposlaništva RS v ZDA in Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (projekt »Jurij Vega«),  priznanje za mlade matematike (Vegovo priznanje), asteroid 14966 Jurijvega, in še bi lahko naštevali.

Jurij Vega se je rodil leta 1754, natančen datum rojstva ni znan. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj. Leta 1775 se je šolal v Ljubljani na jezuitski srednji šoli in na liceju. Po preselitvi na Dunaj je v vojaški službi najprej služboval kot učitelj in nato kot profesor matematike na topničarski šoli. Predaval je tudi fiziko in balistiko, hkrati je pisal učbenike, sestavljal priročnike in logaritmovnike. Pisal je tudi razprave o številu π, ki ga je izračunal na 140 decimalk. V vojaški službi je bliskovito napredoval od navadnega topničarja do podpolkovnika. Za uspehe v bojih za Mannheim, Mainz, Wiesbaden in druga mesta, je leta 1796 prejel najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije. Leta 1794 je postal dopisni član Velikobritanske kraljeve znanstvene družbe v Göttingenu, leta 1797 član akademije v Mainzu, 1798 član Fizikalno matematične družbe v Erfurtu, leta 1800 pa član Kraljeve družbe znanosti v Pragi in akademije v Berlinu. Po najvišjem vojaškem odlikovanju za zasluge je 22. avgusta 1800 dobil dedni baronski naslov, pravico do lastnega grba in čin podpolkovnika. Svoja zadnja leta je preživel na Dunaju. Vse njegovo delo kaže, da je bil veliko pred časom in da si je verjetno prav s tem nakopal veliko sovražnikov. Zaradi nasprotnikov, ki so ga vedno bolj ogrožali, je leta 1799 poslal svoja dela in prepise spričeval kranjskim deželnim ustanovam, ki so ga leta 1801 sprejeli za člana. Njegov resnični vzrok smrti nikoli ni bil zares pojasnjen. Pogrešan je bil 17. septembra 1802. Truplo je bilo najdeno 26. septembra 1802 v Donavi pri Nussdorfu, blizu Dunaja.

Pripravila: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje