Anita Horvat je atletinja, ki se ukvarja s tekom na 400 m. Štiriindvajsetletnica je lastnica absolutnega državnega rekorda v teku na 400 m in je ena izmed potnic na prihajajoče olimpijske igre v Tokio. Mladostniške dni je preživljala v Ljubljani, leta 2019 pa je postala občanka občine Trebnje.

KAJ VAS JE PRIPELJALO V TREBNJE?

S partnerjem sva iskala primerno lokacijo za najin novi dom in Trebnje se je izkazalo kot najprimernejše. Vsak dan se vozim na treninge v Ljubljano, partner pa v službo v Krško. Trebnje se nahaja ravno na pol poti in odločila sva se tukaj poiskati svoj dom.

Trebnje kot kraj naju je navdušil z zelo dobro infrastrukturo, toplino in kvalitetnim stadionom, kjer lahko opravim kakšen svoj trening. Tukaj sva našla dom, ki je zadostil vsem najinim željam in potrebam.

KAKO STE SE SPOZNALI Z ATLETIKO?

Z atletiko sem se spoznala, ko sem občudovala svojo starejšo sestro Janjo, ki je bila moja velika vzornica in uspešna atletinja. Veliko smo hodili na njene tekme, navijali zanjo in vse to me je navdušilo za to, da sem tudi sama začela pri trinajstih letih trenirati atletiko.

ALI STA S SESTRO ŠE VEDNO POVEZANI?

Seveda, malo se sicer pozna razlika v letih, saj je 9 let starejša, vendar se ta razlika iz leta v leto manj občuti. Glede na to, da se je tudi sestra preselila na Dolenjsko, kjer v Velikem Gabru živi skupaj s partnerjem in tremi otroki, lahko še naprej ostajamo povezani. Sestra mi je skozi vsa leta stala ob strani in me spodbujala, motivirala in je ena mojih največjih oboževalk.

ALI JE ATLETIKA EDINI ŠPORT, KI STE GA TRENIRALI?

Ne. V otroštvu sem se ukvarjala z gimnastiko, malo kasneje sem se preizkusila v rokometu, vendar je bila atletika poseben šport, ki sem si ga že kot otrok želela trenirati in že takrat vedela, da si želim postati atletinja.

KAKO JE POTEKALA VAŠA ŠPORTNA POT?

Kot sem že povedala, sem začela trenirati atletiko pri 13. letih. Na začetku sem tekmovala na domačih tekmah in bila že od samega začetka konkurenčna ostalim, saj sem že na prvih tekmovanjih osvajala medalje. Kot mladinka sem tekmovala na Svetovnem in Evropskem prvenstvu. Kot mlajša članica sem nastopila na Evropskem prvenstvu do 23 let, kjer sem v kvalifikacijskem teku popravila 17 let star državni rekord. V finalu mi je le malo zmanjkalo do medalje in dosegla sem nehvaležno četrto mesto. Vseeno pa sem bila zadovoljna, saj sem se z državnim rekordom uvrstila na svoje prvo člansko svetovno prvenstvo, ki je potekalo v Londonu.

Leto 2018 pa je bilo moje najuspešnejše leto, takrat sem odtekla še vedno aktualni državni rekord. Rekord sem dosegla na enem od najprestižnejših mitingov, in sicer na Diamantni ligi v Monaku. Istega leta sem se udeležila tudi Evropskega prvenstva v Berlinu, kjer sem končala na 14. mestu in le za malo zgrešila uvrstitev v veliki finale.

Nato je sledilo nesrečno leto 2020, v katerem smo bili športniki sploh veseli, da smo dobili priložnost na kakšnem tekmovanju. Vseeno pa sem bila lahko zadovoljna z dvema nastopoma na Diamantni ligi, kjer sem dosegla 2. in 5. mesto.

V letošnjem letu sem začela tekmovati tudi v teku na 800 m in na prvi tekmi kariere dosegla normo za nastop na dvoranskem Evropskem prvenstvu. Poletno sezono sem otvorila z bronasto medaljo na Svetovnem prvenstvu v štafetah v disciplini 2 x 2 x 400 m. Postala sem tudi Balkanska podprvakinja v teku na 400m in Balkanska prvakinja v štafetni preizkušnji v teku na 4 x 400m. Čez nekaj dni pa se že veselim odhoda na olimpijske igre v Tokio.

KDO VAM POMAGA PRI DOSEGANJU USPEHOV?

Za seboj imam celotno ekipo, ki mi pomaga pri doseganju rezultatov. V lanskem letu sem začela sodelovati s trenerjem Tevžem Korentom, poleg njega pa imam ob strani tudi fizioterapevtko, športnega psihologa in pa managerja. Ob strani mi stoji tudi partner in družina, ki me spodbujajo in pomagajo, ko je to le možno.

KAKO POTEKA VSAKDAN VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA?

Po navadi dopoldanski trening vsebuje tek, vaje za moč in stabilizacijo, opravim pa jih kar v domačem okolju. Popoldne pa me čaka težji trening na stezi v Ljubljani pod vodstvom trenerja Tevža. Treningi trajajo v povprečju uro in pol. Veliko časa posvetim pripravi obrokov, saj pravilna prehrana igra veliko vlogo pri doseganju rezultatov. Pri prehrani moram biti zelo pozorna, da zaužijem dovolj vsega, kar potrebujem, saj se le tako lahko dobro regeneriram in ostanem energijsko podprta.

Vsak dan moram poskrbeti tudi za regeneracijo po treningu. Doma uporabljam regeneracijske škornje, masažni pištolo, manualno masažo in se redno raztezam.

KDAJ POTEKA ATLETSKA TEKMOVALNA SEZONA?

V atletiki imamo dvoransko sezono in sezono na prostem. Dvoranski del se odvija od konca januarja do začetka marca, poletna sezona pa poteka od konca maja do septembra. V tem obdobju se odvijajo tudi največja tekmovanja, kot so evropska in svetovna prvenstva ter Olimpijske igre.

KAKO SO COVID UKREPI VPLIVALI NA VAŠE ŽIVLJENJE IN TRENINGE?

Marec 2020 je bilo zame zelo stresno obdobje. Bilo je obdobje pred olimpijskimi igrami, vlada pa je zaradi pandemije koronavirusa začela zapirati vse športne objekte, gibanje pa omejila na občinske meje. Takrat sem ostala dobesedno na cesti. S partnerjem sva v najhujšem »lock downu« trenirala na bolj neprometnih cestah v Dolenjem Medvedjem selu. V tistem obdobju je bil prav on tisti, ki mi je pomagal, da sem ostala motivirana za treninge. Pred poletjem smo izvedeli, da so Olimpijske igre prestavljene na naslednje leto, Evropsko prvenstvo pa odpovedano. Skušala sem ostati pozitivna, ampak v sebi sem bila zelo razočarana in jezna. Imela sem občutek, kot da bi mi nekdo nekaj ukradel.

REKLI STE, DA STA S PARTERJEM SKUPAJ TRENIRALA. ALI SE TUDI ON UKVARJA S ŠPORTOM?

Res je, tudi Urh je atlet, natančneje šprinter. Preko atletike sva se tudi spoznala. Lahko rečem, da je on moj najbolj zvesti navijač, saj je z menoj v dobrih in slabih trenutkih moje kariere in mi vedno pomaga tako, da trenira z menoj in me motivira.

KAKŠNI SO OBČUTKI, KO POSTAVIŠ DRŽAVNI IN OSEBNI REKORD?

Biti najboljša Slovenka vseh časov v svoji disciplini je poseben občutek, saj se ti takrat poplača vse delo in trud, ki si ga do takrat vložil in to je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. V bistvu sploh ne znam opisati teh čudovitih občutkov. Je pa to neka posebna sreča.

KAJ JE POTREBNO ZA IZBOLJŠANJE REZULTATA?

Potrebno je trdo trenirati, da si telesno in mentalno v odlični pripravljenosti. To ne bi bilo mogoče brez prave ekipe, saj vsak doda svoj košček v mozaiku. V bistvu je ves dan podrejen športu. Od trenutka, ko se zbudim, pazim na prehrano, treninge, regeneracijo, tudi masaže, vse mora biti povezano in skrbno načrtovano. Ob vsem tem pa je pomembno, da ostajaš motiviran in lačen novih uspehov.

KAKO POTEKA FINANCIRANJE VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA?

Zelo vem vesela, da mi Slovenska vojska omogoča zaposlitev v Športni enoti, saj se tako lahko v celoti posvetim atletiki. Ne predstavljam si, kako bi bilo izvedljivo ostati na visokem mednarodnem nivoju brez podpore Slovenske vojske. Nekaj namenskih sredstev dobim od Atletske zveze Slovenije, od Olimpijskega komiteja in Atletskega kluba Velenje, s tem si pokrivam stroške vezane na treninge, priprave in regeneracijo.

Glede na to, da na treningih porabim veliko športne opreme, sem zelo vesela, da sem dobila za sponzorja športnega opremljevalca Adidas. Upam pa, da mi Olimpijske igre odprejo nove priložnosti za sponzorstvo in sodelovanje z okoliškimi podjetji.

KAKO JE BITI V KOŽI VRHUNSKE ŠPORTNICE, KI ODHAJA NA OLIMPIJSKE IGRE V TOKIO? ALI IMATE VELIKO OBOŽEVALCEV?

Zdi se mi, da imam že nekaj oboževalcev v tujini, vem pa, da bi potrebovala še nekaj vidnejših uvrstitev iz evropskih in svetovnih prvenstev, preden bi postala bolj prepoznavna. Olimpijske igre so moje sanje že od malih nog in zdaj so se mi te sanje uresničile. Občutki, ki jih doživljam pred odhodom na OI, so nepopisni, saj sem polna pričakovanj.

ALI MISLITE, DA BOSTE IMELI PO OLIMPIJSKIH IGRAH VEČ OBOŽEVALCEV?

Ja, to bomo pa še videli (smeh).

V LETOŠNJEM LETU STE PREJELI NAGRADO ŠPORTNICA LETA OBČINE TREBNJE IN MIRNA. ALI STE ŽE BILI KDAJ ŠPORTNICA LETA?

V bistvu ne. To je moje prvo priznanje za športnico leto, tako da sem res zelo ponosna in vesela, da sem prejela ta naziv. Mi je pa zelo žal, da se prireditve nisem mogla udeležiti, saj sem istočasno imela tekmo v Slovenski Bistrici. Vem, da je bila prireditev zelo lepa, si bom pa vsekakor prizadevala, da se prireditve udeležim v naslednjih letih, če mi bo le čas dovoljeval.

CILJI, KI SI JIH ŽELITE DOSEČI NA OLIMPIJSKIH IGRAH?

Na OI se odpravljam prvič. Sem polna pričakovanj, saj se v zadnjem obdobju intenzivno pripravljam na nastop na igrah. Cilj je, da na igrah odtečem izid sezone in se z dobrim časom uvrstim v polfinale. V kolikor mi to uspe, se bom borila za preboj v finale.

Želimo vam čim boljšo uvrstitev na Olimpijskih igrah in še mnogo športnih in osebnih uspehov!

Vanja Jakopin

 slike: osebni arhiv