Septembra je vodenje ene izmed največjih osnovnih šol v državi prevzela Ana Kastigar. Dobrničanka, ki je vse svoje življenje posvetila šolstvu, največji poudarek daje iskreni in odprti komunikaciji, ki je osnova za dobro sodelovanje. Izzivov, dela in odgovornosti se ne ustraši, saj zaupa vase in v svoje sodelavce, njeno delovanje pa je usmerjeno v prid učencev, za katere si želi, da jih na šoli opolnomočijo z uporabnim in širokim znanjem.
Zakaj ste se odločili za učiteljski poklic?
Vedno sem rada komunicirala. Kot otrok sem se rada igrala s Škerjančevima sosedama, Barbaro in Anito. Igrale smo se socialne igre, velikokrat smo se igrale šolo in vedno sem želela biti vodja. V nadaljnjih letih šolanja sem po vzoru svojih učiteljic spoznala, da je to poklic prihodnosti, ki izobražuje in vodi v svet mlade nadobudneže. Učiteljstvo smo imeli tudi v družini, saj so se za ta poklic odločile tudi moja teta in tri sestrične.
Prva leta svojega šolanja sem preživela v Dobrniču, nato sem prišla na matično šolo v Trebnje. Vedno sem bila odlična učenka, imela sem dobro razvite tudi socialne veščine. Tako sem, ko sem prišla na trebanjsko šolo, hitro vzpostavila kontakt z novimi sošolci. Vedno sem razumela, da moraš sam prodreti in ne čakati, da ti nekdo postreže informacije na krožniku. Nikoli nisem čakala na informacije, ampak sem vedno znala vprašati in pristopiti novim izzivom.
V šolstvu ste začeli kot učiteljica razrednega pouka.
Za razredni pouk sem se odločila po končani gimnaziji v Novem mestu. Zdelo se mi je, da lahko učencem na tej stopnji ponudiš največ, čeprav poučuješ vse predmete. Pri razrednem pouku si z učenci ves dan, več časa preživiš z njimi in jih zato bolje poznaš, učiš jih vse predmete in jim didaktično lahko predaš več stvari.
Kako vas je pot pripeljala na OŠ Trebnje?
Najprej sem poučevala v Mirni Peči, nato na OŠ Center v Novem mestu, zatem na OŠ Stična. Potem pa me je vodstvo OŠ Trebnje nagovorilo, da se pridružim trebanjski šoli. V Dobrniču sem bila vrsto let vodja podružnične šole. Ponosna sem na prenovo, ki sem jo vodila v obdobju 2010–2011, saj je prinesla lepo in sodobno opremljeno šolo, ki ima tudi telovadnico.
Eno leto ste bili v. d. ravnatelja. Kako to, da ste prevzeli to funkcijo?
Leta 2019 me je tedanji ravnatelj Rado Kostrevc prosil, da bi bila njegova pomočnica na matični šoli, kjer sem nato opravljala delo po navodilih nadrejenega. Hitro sem se znašla. Imela sem empatijo do ljudi, gojila sem dobre medsebojne odnose, prevzemala sem naloge, sodelavcem sem poskušala biti vzor pri pozitivizmu, kreativnosti, komuniciranju in vnašanju novih konceptov. Delu sem se res predala, ni mi bilo vseeno, da bi po šoli gojili slabo voljo. Če znamo komunicirati, ni potrebe po slabi volji. Vrata sem imela vedno odprta in tako smo skupaj gradili kakovosten pouk.
Po enem letu pa je prišel nov izziv. Drži?
Bil je velik izziv – tudi zato, ker smo bile v pisarniških prostorih same nove. Tajnica se je namreč upokojila, odšla je tudi računovodkinja. Poleg mene sta torej prišli na novo še računovodkinja in tajnici oz. zdaj imamo »1,5 tajnice«, kot smo ugotovili, da nam pripada.
Takoj sem začela graditi svoj sistem. Zaupala sem v svoje znanje in sodelavce: od hišnikov in učiteljev do kuharic in čistilk ter vodij podružnic. Sam nisi nič. Pomembna se mi zdi tudi odzivnost in mislim, da sem odzivna. Trudim se, da vse informacije, ki jih izvem, pravilno prenesem med sodelavce, da so obveščeni o tem, kaj se dogaja, in da ne čutijo, da se kaj pomete pod preprogo. Trudim se naloge opraviti v roku – raje jih opravim dan ali dva prej kot pozneje. S tem sem tudi vzor sodelavcem. Novi izzivi me krepijo in mi vlivajo nove ideje.
Sodelovanje z Občino Trebnje je odlično. Sem odprta in želim za šolo iztržiti čim več. Pohvalim se lahko, da sem že kot v. d. ravnatelja podpisala kar nekaj finančno težkih pogodb za naložbe in vse smo izvedli v roku. Uredili smo vsa vhodna vrata na matični šoli, vhod za zaposlene je opremljen tudi z domofonom (zaposleni vstopajo s kartico, ostali pa morajo pozvoniti, tajnica jih vidi na kameri, tako da tudi dežurnih učencev nimamo več), uredili smo stopnišča, popolnoma prenovili učilnici, veselimo se rekonstrukcije športne dvorane, ki bo prinesla šoli boljše športne razmere za učitelje in učence.
Razlika med vodenjem podružnice in vodenjem šole je zagotovo velika.
Ravnateljica je odgovorna oseba za vse stvari, ne samo za pedagoško delo, ampak tudi za gospodarstvo (računovodstvo, finance, kuhinja …). Kot vodja že poskrbiš, da na podružnični šoli vse poteka, kot mora, a še vedno je ravnateljica tista, ki nosi vso odgovornost. Razlika je tako predvsem v odgovornosti in pa tudi v količini dela, saj sodeluješ z vsemi zaposlenimi, ki imajo tudi svoje predloge.
Leta in leta se je trebanjska šola soočala s prostorsko stisko. Kako je s tem danes?
Učenci prvega in drugega razreda z območja trebanjske šole so s 1. septembrom 2023 začeli svoje šolanje v Podružnični šoli Dolenja Nemška vas, ki je bila pred nedavnim obnovljena in dozidana. Ta odločitev, da na enem mestu zberemo prvošolčke in drugošolce, se je izkazala za pravilno, saj smo s tem omogočili varno in spodbudno učno okolje za učence, ki šele vstopajo v šolanje. Tudi matično šolo smo s tem prostorsko razbremenili, imamo pa popolnoma vse učilnice zasedene. Na predmetni stopnji imamo namreč kar 22 oddelkov.
Podružnična šola Dobrnič je bila pred dobrim desetletjem obnovljena, za Podružnično šolo Šentlovrenc pa smo v finančni načrt vključili prenovo prostorov.
Poklic učitelja se je od vaših začetkov do danes precej spremenil. Kakšna so vaša opažanja?
Danes moraš biti zelo dovzeten za vse novosti, izobraževanja in uvajanja projektov v šolo. Pomembno je, da si odprt do staršev, da jih opremiš s pravilnimi informacijami, saj lahko samo tako poteka obojestransko sodelovanje. Učiteljem je treba danes svetovati na vseh področjih. Ne smemo si zatiskati oči pred medvrstniškim nasiljem, ki obstaja, a ga skupaj s starši uspešno rešujemo. Danes je tako poleg izobraževalnega dela izrednega pomena tudi vzgojno delovanje šole. Trudimo se, da imamo ničelno toleranco do vsakršnih kršitev pravil šolskega reda. Pomembna je ažurnost. Na tem mestu bi rada pohvalila vse sodelavce, da me obveščajo o dogajanju, da sem seznanjena s tem, kaj se dogaja na matični šoli in vseh treh podružničnih šolah, saj lahko tako pravilno ukrepamo.
Bi danes po vseh letih še vedno izbrali isti poklic?
Bi, še vedno bi izbrala isti poklic. V šolstvu si odprt, delaš z živimi ljudmi, svoje znanje lahko maksimalno predajaš naprej, s svojim zgledom in vedênjem pa lahko vplivaš na mlade. To je dolgotrajen proces, ni enkratna naložba. Učenci so res prihodnost nas vseh in tega se je treba zavedati.
Leto 2024 se počasi poslavlja. Imate kakšne posebne želje v letu 2025?
Skupaj nas je 166 zaposlenih, od tega je 122 strokovnih delavcev. Skupaj smo zelo dobra ekipa, ki uspešno krmari veliko ladjo, na kateri je skupaj s podružnicami 1226 učencev. Želja v prihodnjem letu je nadaljevati odprto sodelovanje z vsemi deležniki v prid učencev OŠ Trebnje in njenih podružnic. Delavci se moramo zavedati, da šola aktivno deluje za učence in za njihov napredek na vzgojno-izobraževalnem področju, dati jim moramo čim več uporabnega znanja, da se bodo čim bolje znašli, ko bodo odšli naprej v svoj svet, v svojo prihodnost.
Zavedam se odgovornosti novih izzivov. Bistvo mojega vodenja je graditi šolsko skupnost, v kateri vsak posameznik čuti, da je pomemben del celote. Spodbujam inovativne pristope k učenju, negujem odnose, ki temeljijo na zaupanju in medsebojnem spoštovanju, ter verjamem, da lahko skupaj dosežemo veliko – ne le v znanju, ampak tudi v vrednotah in življenjskih izkušnjah.
V letu 2025 želim, da naša šola postane še močnejša skupnost, v kateri vsak učenec začuti podporo pri razvijanju svojih talentov, v kateri učitelji najdejo navdih za ustvarjalno poučevanje in v kateri starši sodelujejo kot naši ključni partnerji. Želimo okrepiti inovativne pristope k poučevanju, ki bodo odgovarjali na izzive sodobnega časa, ter graditi okolje, v katerem bodo vrednote spoštovanja, odgovornosti in sodelovanja vodilo vsakega posameznika.
Trudila se bom, da ohranim odlično sodelovanje z ustanoviteljico Občino Trebnje.
Pripravila: Živa Zakšek, Glasilo občanov