CIK Trebnje že vrsto let izvaja   tečaje slovenščine za tuje državljane, ki so se odločili, da svoje življenje nadaljujejo v Sloveniji. 

Slovenščino spoznavamo na prijeten način. Osnova so seveda predpisani učbeniki. Med zanimivejše ure vsekakor sodi obisk Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem, knjižnice, tudi upravne enote, zdravstvenega doma …

Slovenijo spoznavamo tudi s pomočjo opisov krajev, ki so jih naši »tečajniki« že obiskali, s predstavitvijo glavnega mesta, naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije.

Udeleženci in udeleženke predstavijo tudi svojo domovino. Ne samo geografsko, gospodarsko in politično, ampak tudi z jedmi, ki so za njihov »svet« najbolj značilne. Tako smo že jedli po »srbsko, nizozemsko, rusko, indonezijsko, albansko …« Še bi lahko naštevala – pomembno je, da ti ljudje vedo, da nas zanima tudi njihova kultura in vsaj za trenutek lahko vzpostavijo pristen stik s svojimi navadami.

Vsi premorejo ogromno znanja, naj si bo to ročnih spretnosti ali z univerzitetno diplomo; med nami so tudi učiteljice, prevajalke, magistre znanosti, turistične vodičke, psihologinje, družinske terapevtke …

Vsem je skupna želja po znanju slovenskega jezika, saj so se odločili/odločile, da dobršen del življenja aktivno preživijo v Sloveniji.

Posebej zanimiv pa je bil naš junijski izlet na Jurjevo domačijo, kjer smo si po odličnem vodenju  in pripovedi oskrbnice domačije Alenke Lamovšek  privoščili še piknik v naravi. Lahko ugibate – jedi so bile mednarodne.

In še nekaj misli, ki so jih ob zaključku zapisali Sladžana, Adelajda, Milica, Marijana, Marija, Jelena, Asim, Novita, Enisa, Dijana, Izabela:

»Na tečaju sem spoznala zanimive, pametne in zabavne ljudi.«

»Všeč so mi bili pogovori o vsem, kar smo videli in doživeli na naših potepih.«

»Slike na steklo so me očarale.«

»Veselil sem se vsakega ponedeljka, ko sem šel na tečaj.«

»Učiteljica je zanimiva, polna energije, skupina pa naravnost super.«

»Ni mi bilo vedno lahko – v skupini ste me znali potolažiti in mi vliti novih moči. Hvala.«

»Želim si več izletov.«

»Hvaležna sem za vsako besedo, ki sem jo slišala in jo znam tudi uporabljati …«

»Upam, da bomo nadaljevali na 3. stopnji …«

Zlata Kastelic, prof.