Klopotec je kot simbol slovenskega vinograda in nosi skozi čas žlahtno sporočilo. Po izročilu se klopotec v Sloveniji postavlja od Jakoba, 25. julija pa do svetega Jerneja, 24. avgusta, ko grozdje prične dobivati barvo.
Klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo. Postavljanje klopotcev predstavlja čas, ko se je nekoč gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali pa ga bo obdržal še za naslednje leto.
Klopotec ni zgolj strašilo za ptice, saj so tudi ptice del prirode. Skozi čas je klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih vinskih goric, saj nam naznanja jesen.

Nekoč so že otroci na paši rezljali z žepnim nožem svoje prve klopotce in prav vsak je znal iz koruznice narediti svoj klopotec - šomotek. Danes še malokdo zna izdelati klopotec, le dobri poznavalci klopotca in ljubitelji lesa. Včasih so jih izdelovali viničarji v zimskem času, ko ni bilo dela v vinogradu.

Vsak klopotec je sestavljen iz 40 delov lesa in iz 6 vrst lesa, kar je nekakšna posebnost te čudovite naprave in s tem je omogočeno, da je njegovo klopotanje raznoliko.

Na to tradicijo moramo biti ponosni in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod.

Klopotec, ki smo ga postavili, je izdelal naš član društva Jože Zupančič.

Besedilo: Anica Maraž, foto: Bogdan Francelj