Predviden dvodnevni izlet na Mišelj vrh smo spremenili v enodnevnega in ga zato še malo začinili. Devet pogumnih planincev, ki se nismo zmenili za svarila in ''dobre'' namere planinskih prijateljev, se nas je v soboto 8.8.2020 nadvse zgodaj zjutraj napotilo na Jezersko. Čudovito hladno in jasno jutro je omogočalo hiter korak in kot bi mignil smo za uvod preplezali Slovensko pot do Kranjske koče na Ledinah. Po okrepčilu smo v lahnem tempu in večinoma po senci nadaljevali na Savinjsko sedlo, nato pa se spustili v Mrzli dol. Tokrat sicer ni upravičil svojega imena, ker smo ravno pričeli resno ''švicati''. Sonce je delovalo s polno močjo, občasno nas je pripeke rešil kak oblak, nekaj sreče pa smo imeli tudi s potekom poti. Zelo zahtevna označena pot na Mrzlo goro (2203 m) je bila čudovita. Minimalno število jeklenic in klinov nas je spodbudilo, da smo iskali vsak svoje poti s poplezavanjem po skalah, obhodi okoli stolpičev in grebenskih vrhov pa so nas skoraj do vrha varovali pred vročino. Na poti smo srečali nekaj planincev, a gneče ni bilo. Verjetno tudi zaradi številnih opozoril in svaril o zahtevnosti ture po forumih in od planinskih kolegov, ki so tudi naše udeležence skoraj prepričali, da bi se turi odpovedali. Vsekakor držijo, saj je tura dolga in zelo posebna, vendar v primernih razmerah povsem uresničljiva. Tokrat je sreča spremljala pogumne, zato smo v idealnih pohodniških razmerah predvsem uživali. Na poti nazaj smo skočili še na Ledinski vrh, potem pa si privoščili zasluženo kosilo v koči. Še najbolj naporen del dneva je bila običajna lovska pot nazaj do parkirišča. Z vsakim korakom smo bili bližje vročini v dolini in po 13 urah izleta smo si lahko končno sezuli gojzarje, ki so nam nudili varen korak v visokogorju. 

Zapisala: Nina