Mag. Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog, ter profesor univerzitetne zgodovine, doma iz Zagorice pri Velikem Gabru, je napisal in uredil strokovno monografijo z naslovom ŠMARNICA. V nekdanji farovški zidanici na Liscu, ki je sedaj last tamkajšnjega vinogradniškega društva, je bila v začetku septembra, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili omenjeno knjigo o šmarnici ali kot pogosto rečeno po domače o šmarjaku. Poleg avtorja so na predstavitvi sodelovali še izredna profesorja in doktorja znanosti Jernej Iskra in Mitja Kolar ter dr. Majda Zorec Karlovšek, sodna izvedenka za forenzično toksilogijo.
Zelo na kratko: V knjigi Šmarnica je avtor s sodelavci analitično ugotovil in utemeljil, da šmarnica ni nič bolj ali manj škodljiva kot vsako drugo vino. Ali drugače: če ga zaužijemo preveč, je vsako vino škodljivo. Vse zgodbe in napihovanja o škodljivosti šmarnice in o veliki vsebnosti metanola, ki ga naj bi ga imelo vino iz te trte, so pravzaprav plod konkurenčnosti nekdanjega vinskega trga. Zaradi tega je že v dvajsetih letih preteklega stoletja oblast sprejemala protišmarnične zakone, s katerimi je skušala omejiti sajenje in posledično rabo pridelka iz te trte. Vinarski lobi pa je ob tem razširjal še grozljive zgodbe o posledicah uživanja šmarnice. Šmarnica je vse to preživela, tako kot je preživela vse mogoče škodljivosti, ki jih brez škropljenja ne preživijo sortne trte. Avtor je med drugim opozoril, da je dr. Janez Milčinski, priznani zdravnik in strokovnjak sodne medicine ter pravnik, že v sedemdesetih letih opozoril, da škodljivost šmarnice ni nič večja kot pa zauživanje drugega vina, če je le-to zaužito v zmernih količinah. Prav na predstavitvi pa je bilo slišati, da ima šmarjak pravzaprav nekaj zelo dobrih zdravilnih učinkov.
Brane Praznik
