Občino Trebnje je danes obiskala skupina študentov geografije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katero občina že vrsto let uspešno sodeluje pri spoznavanju prostora in njegovih razvojnih izzivov. Študente je ob prihodu pozdravil direktor občinske uprave mag. Janko Zakrajšek, ki jim je predstavil osnovne značilnosti občine, njeno geografsko lego ter razvojna izhodišča.

V nadaljevanju je vodja Oddelka za urejanje prostora Andreja Štepec predstavila zgodovinski razvoj in širitev mesta Trebnje ter ključne prostorske akte, ki usmerjajo nadaljnji razvoj prostora. Poseben poudarek je bil namenjen občinskemu prostorskemu načrtu in izzivom umeščanja dejavnosti v prostor, zlasti v luči varovanja kmetijskih zemljišč, razpršene poselitve in pritiska na vinogradniška območja.

Vanja Kovačič z Oddelka za razvojne projekte in investicije je študentom predstavila tudi razvoj turizma, ki temelji na trajnostnem pristopu, ohranjanju lokalne identitete ter postopni revitalizaciji vaških središč in opuščenih objektov. Izpostavljeni so bili projekti oživljanja dediščine, razvoja pohodniških poti ter nadgradnje turistične ponudbe, ki povezuje naravno in kulturno dediščino ter lokalno gospodarstvo.

Po uvodnem delu se je približno 50 študentov 3. letnika, razdeljenih v več skupin, razpršilo po občini, kjer so na terenu kartirali kar 45 naselij v porečju reke Temenice. Kot je pojasnila Sara Mikolič z Oddelka za geografijo, študenti pri kartiranju opazujejo pokrajino ter beležijo elemente, ki jih dojemajo kot privlačne, kot so na primer kmetijske terase, šole in vrtci, urejeni pločniki ter kakovostno grajeno okolje in infrastruktura, ter tiste, ki jih zaznavajo kot neprivlačne, denimo degradirane površine, hrup, neprijetne vonjave ali neustrezno infrastrukturo. Profesorica dr. Irma Potočnik Slavič je ob tem poudarila, da namen tovrstnega terenskega dela ni inšpekcijski nadzor prostora, temveč pridobivanje vpogleda v to, kako mladi dojemajo in vizualizirajo prostor ter kakšne potrebe in pričakovanja imajo za prihodnost. Takšen pogled lahko občini ponudi dragocen sloj informacij za nadaljnje prostorsko načrtovanje, saj pogosto povezuje vidike prostora, ki jih sicer ne zaznamo na enak način.

Rezultati terenskega dela bodo tako predstavljali pomemben prispevek k razumevanju prostora in nadaljnjemu razvoju občine.