Že pred drugo svetovno vojno so vsi večji kraji na Dolenjskem in v Beli krajini imeli lekarne, a so bile v privatni lasti. Po vojni so bile podržavljene in nastale so okrajne lekarne, ki so jih vodili magistri farmacije in lekarniške postaje, ki so jih vodili farmacevtski tehniki. Konec leta 1977 so z referendumom sprejeli Samoupravni sporazum o združitvi in se združili v Združene lekarne Novo mesto, ki so jih decembra 1978 preimenovali v Dolenjske lekarne Novo mesto.

Takratno vodenje Združenih lekarn Novo mesto po združitvi štirih lekarn Dolenjske in Bele krajine je leta 1978 prevzel že pokojni občan, mag. Jože Kukman.

Z dobrim gospodarjenjem so iz leta v leto rasli in sledilo je odprtje novih lekarn v Škocjanu, Semiču, Mirni in v Mirni Peči.

V januarju 2017 pa je vodenje Dolenjskih lekarn prevzela mag. Miroslava Abazović, ki ji je mar, da so vse njihove lekarne zgledno urejene, da so zaposleni zadovoljni in, da se vseskozi strokovno izpopolnjujejo, saj le na ta način lahko obiskovalcem nudijo strokovne nasvete. Bolnikom so na voljo 24 ur na dan, saj v Lekarni Novo mesto opravljajo neprekinjeno dežurno službo. Zadnja večja pridobitev je lekarna Drive in v Trebnjem na Obrtniški ulici.

Tako je širjenje njihove lekarniške mreže le dokaz, da ima podjetje dobrega gospodarja.

MIROSLAVA ABAZOVIĆ

Gospa Abazović, po poklicu ste magistra farmacije. Kako in kje se je začela vaša poklicna pot?

Rodimo se z mnogo talenti in velikokrat je od okolja, v katerem živimo, odvisno, katerega bomo razvili. Kot osnovnošolka sem sanjarila, da bom učiteljica kot moja mama, inženirka kot moj oče, veselilo me je tudi notranje oblikovanje in arhitektura, pristala pa sem v humanem naravoslovnem poklicu, kot je lekarniška farmacija.

Po končanem študiju na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani sem se zaposlila v Dolenjskih lekarnah kot farmacevt. Po treh letih sem prevzela vodenje manjše lekarne, po končani specializaciji in magisteriju sem vodila farmakoinformativno službo, zdaj pa mi teče drugi mandat direktorice Dolenjskih lekarn.

Ste dober gospodarstvenik, saj se vaše enote kar množijo in so zelo razvejane. Koliko jih je in na katero ste najbolj ponosni?

Sem direktorica javnega zavoda na področju zdravstva in po duši farmacevt. Seveda delo na mestu direktorja zahteva med drugim tudi veščine dobrega gospodarja, kar velja tako za tekoče poslovanje kot tudi investicije oziroma širjenje dejavnosti. Na področju Dolenjske in Bele krajine imamo Dolenjske lekarne 15 lekarn. Poleg tega imamo tudi svoj galenski laboratorij, ki izdeluje manjše serije zdravil in drugih izdelkov za ohranjanje zdravja in nego. Čeprav vsako leto obnovimo eno od lekarn in pri tem stremimo k temu, da je lekarna videti kot lekarna, sem seveda najbolj ponosna, da smo v Trebnjem v letošnjem letu odprli drugo lekarno, ki je sicer prva v več pogledih.

Trebnje ima veliko prednost pred večino, saj do zdravil po novem lahko dostopamo kar iz avtomobila. Kaj vas je pripeljalo do te ideje in same realizacije Drive in lekarne?

Ideja se je porodila že pred leti, vendar je poleg ideje pomembnih še tisoč dejavnikov. V tem primeru je bil potreben pravi dostop, zato sem v Trebnjem malce dlje iskala primerno lokacijo, ki to omogoča. Žal je do odprtja lekarne prišlo šele eno leto po začetku epidemije, saj je tudi brezkontakten stik med pacientom in farmacevtom v primeru dostopa iz avtomobila velika prednost. Takšen dostop pa je olajšal prevzem zdravil predvsem gibalno oviranim ljudem, starejšim in staršem z majhnimi otroki.

To je tudi vaša prva lekarna, ki je opremljena z nemškim robotskim sistemom skladiščenja zdravil.

V Sloveniji je že precej lekarn opremljenih z roboti za skladiščenje zdravil, na Dolenjskem pa je ta prvi. Z nabavo robotov nismo hiteli, saj so bile cene robotov pred nekaj leti precej visoke, sedaj so bolj sprejemljive. Poleg tega se morajo dela z robotom veseliti tudi zaposleni, da robot resnično postane koristen pripomoček pri vsakdanjem delu.

Posebnost vaših enot so tudi svetovalni kotički, ki so zelo dobrodošli. Kako bi jih predstavili?

Svetovalni kotički so za lekarne sicer zakonsko obvezni, vendar v vseh lekarnah ni možno urediti tako velikega in udobnega, kot nam je to uspelo v novi lekarni v Trebnjem. V prihodnosti bomo lahko v tej lekarni izvajali tudi cepljenje proti gripi. Cepljenje bo v namreč kmalu potekalo tudi v lekarnah, kot to že poteka v nekaterih drugih državah. Letošnjo jesen bo v Sloveniji izveden pilotni projekt. V lekarnah bomo cepili najprej le proti sezonski gripi in to zdrave odrasle posameznike.

Od kod ideje, moč, energija in nenazadnje tudi finančna sredstva?

Ideje za projekte in izboljšave se običajno porajajo pri vsakodnevnem opravljanju dela ali pri opazovanju dobrih rešitev v drugih okoljih in strokah. Seveda je treba znati gledati izven okvirjev in imeti na prvi pogled neuresničljive cilje, ki pa z dobro energijo in pravimi sodelavci vedno postanejo dosegljivi. Dobra energija, razumevanje in sodelovanje ter veliko trdega dela in vztrajnosti so temelj za realizacijo vsake dobre ideje. Finančna sredstva za investicije v Dolenjskih lekarnah zagotovimo sami.

Vi in vaši sodelavci ste dejavni tudi izven lekarne. Kje vse pomagate, svetujete, izobražujete?

V Dolenjskih lekarnah sem bila med prvimi, ki smo pisali članke za poljudne in strokovne revije. Predavala sem številnim društvom in na strokovnih srečanjih. Vesela sem, da sem za to navdušila tudi svoje mlajše sodelavce, ki svoje znanje in izkušnje delijo s pacienti in kolegi. Sama že leta aktivno sodelujem v farmacevtskih strokovnih združenjih, kot so Slovensko farmacevtsko društvo, Lekarniška zbornica Slovenije (LZS), Razširjen strokovni kolegij pri Ministrstvu za zdravje (MZ), sem pa tudi predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu. Kot direktorica skrbim, da so moji sodelavci vključeni v strokovne komisije na LZS in MZ in tako vsi skupaj aktivno sodelujemo pri oblikovanju farmacevtske stroke. Dolenjske lekarne smo učni center, v naših lekarnah izvajamo praktično usposabljanje za poklica farmacevtski tehnik in magister farmacije.

Kakšni pa so načrti Dolenjskih lekarn?

Zaposleni v Dolenjskih lekarnah se zavzemamo, da lekarne ostanejo pacientom lahko dostopne, da jim bomo lahko še naprej nudili strokovne nasvete ter učinkovite, kakovostne in varne izdelke, tako zdravila in medicinske pripomočke kot tudi ostalo blago. Želimo si, da bi nas ljudje videli kot zdravstveno ustanovo in ne kot trgovino, saj sta znanje in usposobljenost naših farmacevtov na zelo visoki ravni.

Kje vidite največji napredek oz. spremembe, ki so se v vseh teh letih kar nekako morale zgoditi? Vemo, da so potrebe ljudi vedno večje, razvoj in tehnika gresta hitro naprej, spremembe pa so nujne.

Spremembe gredo v smer digitalizacije, kar je čisto v redu. Ne smemo pa pozabiti, da smo ljudje socialna in čustvena bitja in da potrebujemo človeški stik. To je zelo pomembno zlasti pri svetovanju o ohranjanju zdravja in navodilih za pravilno uporabo zdravil in drugih izdelkov za varovanje zdravja. Digitalizacija pa naj bo samo pripomoček, da bodo pravilne informacije lažje dostopne in občasno omogočen medčloveški stik tudi na daljavo.

Vaša vizija?

Sodobno opremljena lekarna s svetovalnimi kotički za osebno svetovanje (v tem primeru bi bilo potrebno naročanje pacientov) in del lekarne za hiter prevzem zdravil ter naknadno možnost svetovanja preko elektronskih medijev. Verjetno bo v bližnji prihodnosti aktualna tudi dostava zdravil na dom. V naših lekarnah izvajamo tudi storitve izdelave Osebne kartice zdravil in Pregled uporabe zdravil, ki sta med pacienti še premalo poznani in izkoriščeni. Te storitve namreč omogočajo lažje in bolj pravilno jemanje zdravil, s tem manj neželenih učinkov in tako izboljšajo kakovost življenja pacientov.

Vem, da imate pravzaprav zapolnjen urnik, pa vendarle, kje črpate energijo za uspešno delo in s čim si pravzaprav »polnite« baterije?

Hoja po ravnem ali v hribe, dobra knjiga ali film, ogled kulturne prireditve, občasno ročna dela in ko bomo spet bolj sproščeno potovali, dopust v daljnih krajih so moji hobiji in polnilci.

Svoj dom ste si ustvarila v Trebnjem. Zakaj ravno v našem mestu. Kaj vas je prepričalo?

Trenutno živim v Trebnjem, ki ga čutim kot prijetno manjše mestece. Pri selitvi iz okolice Dolenjskih Toplic me je prepričala predvsem lokacija Trebnjega, kar pomeni bližina Ljubljane in obenem Novega mesta, kamor se vozim v službo. Očarala me je prijaznost prebivalcev, ki pozdravljajo mimoidoče na cesti, navdušena pa sem tudi nad urejenostjo športnih površin in nad kulturnimi prireditvami pred knjižnico.

Bi v mestu kaj spremenili?

V vsakem kraju se da še kaj izboljšati. Menim pa, da Trebnje krvavo potrebuje še eno osnovno šolo, saj se število prebivalcev hitro povečuje. In da bi uredili stare zdelane mostove, po katerih se pripelješ v mesto iz ljubljanske smeri.

Ste poročeni, imate družino?

Imam dve odrasli hčeri, ena od njiju ima namen postati Trebanjka, druga pa si kruh služi v tujini. Tako sva z možem večino časa sama, hodiva v službo in pozne popoldneve preživljava na sprehodih po Trebnjem in v bližnji okolici.

Najin klepet je minil, kot bi trenil. Prijetna sogovornica, polna idej, predvsem pa znanja, ki ga rada prenaša na mladi rod, svoje ideje vedno realizira, če je le možnost. Njena velika želja pa je, da se tako lekarna kot zaposleni v njej približajo ljudem do te mere, da jim postane lekarna njihova osebna, kjer bodo uporabniki našli podporo in zaupanje.

Mojca Smolič