- usposabljanje mentorjev z vsebinami in pristopi za kakovostno delo pri svetovanju ter spremljanju udeleženk v mentorskem sistemu.

- testiranje spletne aplikacije, ki omogoča načrtovanje in spremljanje izobraževalnih aktivnosti ter poklicne poti, hkrati pa nudi okolje za e-izobraževanje z ustreznimi učnimi gradivi.

- individualna srečanja, skupinske delavnice, tečaji in izobraževanja skozi katera mentorji vodijo in spodbujajo romska dekleta na začrtani poti, dekleta pa usvajajo različne spretnosti, znanja in kompetence.

V projekt je v Sloveniji vključenih 22 Rominj iz naselja Vejar. Nabor deklet je potekal v sodelovanju s Centrom za socialno delo Trebnje. Dekleta in mlade žene skupaj s svojimi mentoricami, v vlogah katerih smo Barbara Jerovšek, Martina Podlesnik, Senada Kovačič (CIK Trebnje) in Mateja Kozlevčar (CSD Trebnje), razvijajo svoje spretnosti ter kompetence za aktivno vključevanje na trg dela, načrtujejo svojo izobraževalno in poklicno pot, mentorice pa smo jim v pomoč tudi pri načrtovanju in urejanju vsakdanjih opravil, kot je npr. urejanje osebnih dokumentov, odpiranje bančnih računov,... Udeleženke so trenutno vključene v tečaj osnovnega opismenjevanja, računalniški tečaj, imajo mesečna individualna srečanja z mentoricami, enkrat mesečno pa poteka skupinska delavnica.

Dne 12.2.2015 je tako potekala prav posebna mesečna delavnica na kateri smo gostili Tino Friedreich in Megi Kovač iz Romskega akademskega kluba iz Murske Sobote. Da se je ustvarilo potrebno sproščeno vzdušje, je delavnica potekala v obliki čajanke, kjer smo se pogostile s kavo, čajem in pecivom. Gostji sta se predstavili in spregovorili o svojem življenju. Udeleženkam sta tudi s svojim osebnim foto albumom pokazali, da tudi onidve prihajata iz romskega okolja, da sta obe odraščali v romskem naselju in se med otroštvom in odraščanjem soočali z istimi težavami kot one. Vseeno pa je njuna pot po končani osnovni šoli potekala nekoliko drugače kot se običajno odvije pot pri Romih, ki prihajajo iz našega okoliša. Tina in Megi sta po končani osnovni šoli nadaljevali s srednješolskim izobraževanjem, Tina je odšla na gimnazijo in nato naprej na Filozofsko fakulteto, kjer ima za opraviti le še diplomo iz ruščine in nemščine, Megi pa je ekonomski tehnik. Izhajali sta iz sebe in razlagali kako pomemben dogodek je bil za njiju maturantski ples, kako sta se takrat počutili kot princesi. Razlagali sta o svojem življenju v dijaškem in študentskem domu, ki je našim dekletom povesem nepoznano. Pa o pomembnosti vozniškega izpita in službe, kar ju dela neodvisne od moških. Tina je spregovorila tudi o svoji poti po ZDA, kjer je raziskovala življenje tamkajšnjih Romov, kamor je prepričana, da ne bi bila povabljena, če bi se po končani osnovni šoli odločila za prekinitev izobraževanja in zgodnje materinstvo, kot je običajno v romskem svetu.

Čajanka in zgodbi obeh gostij sta se naših udeleženk dotaknili prav zaradi tega, ker sta bili to osebni zgodbi dveh Rominj. Zgodbi o svetu, ki ga same še niso doživele, niti si mogoče niso dovolile razmišljati, da bi ga lahko. O poti izobraževanja. O poklicni poti. Prav gotovo je vsaka domov "odnesla" nekaj materiala za razmišljanje, kako ima lahko tudi sama vpliv na svoje življenje, kako njena pot ni že vnaprej začrtana in kako se da tudi drugače. Tina in Megi sta jim bili prav gotovo najboljši zgled.

"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Mateja Kozlevčar

Foto: Barbara Jerovšek