Ulica je dobila ime po Borisu Kidriču, revolucionarju, akademiku in predsedniku prve slovenske vlade, sicer rojenem na Dunaju 10. 4. 1912. Istega dne, 25 let prej, se je rodil »naš« Pavel Golia.
Kidričev oče, znani literarni zgodovinar, je na Dunaju opravljal službo dvornega bibliotekarja. V začetku vojne je bilo na Dunaju čutiti veliko pomanjkanje, zato se je Boris skupaj s svojo mamo preselil na Knežec pri Rogaški Slatini. Vedno se je štel za domačina Rogaške Slatine, saj je od tu izhajal njegov oče in tudi sam je v Rogaški Slatini preživel otroška leta, zato je bil na kraj tesno navezan.
Odraščal je v družini izobražencev in že zelo zgodaj pokazal svojo nadarjenost, zato je hitro dosegel široko izobrazbo. Ob ustanovitvi ljubljanske univerze, leta 1919, je bil njegov oče France Kidrič povabljen za profesorja slavistike v Ljubljano. Boris in mama sta se mu v Ljubljani pridružila spomladi 1920. Jeseni 1922 je nadaljeval šolanje na poljanski gimnaziji, kjer so kmalu prepoznali njegovo izjemno nadarjenost. Oče je sina dobro seznanil tako s slovensko kot s tujo književnostjo, prav tako pa tudi z osnovami klasične filozofije. V višjih razredih gimnazije se je Boris začel seznanjati z marksizmom in se 1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v naslednjem letu pa je postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije, kmalu zatem pa tudi član Komunistične partije Jugoslavije. 1929 je vodil številne akcije, tako v Ljubljani kot v Rogaški Slatini. Novembra istega leta je bil kot dijak gimnazije zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na leto dni zapora v mariborski kaznilnici. Novembra 1930 je prišel iz zapora, dokončal gimnazijo in se odločil za študij kemije; najprej na ljubljanski, nato pa še na pariški univerzi. Takoj se je aktivno lotil obnovitve razbite komunistične partije. Urejal je ilegalna partijska lista Rdeči prapor in Rdeči signal.
Od 1935 do 1939 je bil glavni organizator in eden od ustanoviteljev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, postal je tudi sekretar izvršnega odbora. Bil je prvi komisar Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske in vodja slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu novembra 1943. Maja 1945 je postal prvi predsednik slovenske narodne vlade, 1946 pa je bil imenovan za ministra za industrijo v vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), kasneje pa še predsednik gospodarskega sveta FLRJ in gospodarski strateg socialističnega samoupravljanja. Napisal je več prispevkov o slovenskem in jugoslovanskem revolucionarnem gibanju in o tedanjih razmerah. V svojih člankih je pozival k enotnosti in združevanju slovenskega in jugoslovanskih narodov.
V Trebnjem so z odlokom leta 1972 po Borisu Kidriču sprva poimenovali cesto, v zborniku 50 let Geodetske uprave v Trebnjem iz leta 2005 pa je že omenjena kot Kidričeva ulica s 23 hišnimi številkami. Pred 1972 se je to območje imenovalo Cviblje. Na Kidričevi ulici se danes nahajajo osnovna šola, Center za izobraževanje in kulturo, enota Vrtca Trebnje, Knjižnica Pavla Golie Trebnje in nekaj zasebnikov (30 hišnih številk). V Sloveniji imamo 23 Kidričevih ulic in 8 Kidričevih cest.
Pripravila: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
