Logo MojaObčina.si

Trebnje

DANES
17°C
9°C
JUTRI
20°C
8°C
1457

Župan, ALJOJZIJ KASTELIC

»Samo kot župan sem lahko uresničil nekatere zamisli, načrte in spremembe v Občini Trebnje.«

 

Delo z ljudmi in za ljudi ga je že od nekdaj veselilo in vedno je znal združiti prijetno s koristnim. Dolgoletne delovne izkušnje so ga kalile v dobrega poznavalca in gospodarstvenika, ki je vedno želel dodano vrednost, ki jo je lahko uresničil le kot župan.

 

Gospod župan, teče že četrti mandat vašega županovanja. V kakšni kondiciji ste prevzeli našo občino in v kakšni je danes?

Moj predhodnik Ciril Pungrtnik  je veliko storil na področju cest, širitvi vodovodnega omrežja in še česa. Vendar leta 2006 smo bili  pred delitvijo stare občine Trebnje, vodovodni sistem je bil v slabi kondiciji, v vrtce je bilo vključeno le 45 % populacije, podružnične šole so bile brez telovadnic in dotrajane, kanalizacijski sistem je bil samo v Trebnjem in tudi ta dotrajan, zazidalnih projektov ni bilo v izvedbi ne za stanovanja ne za industrijo. Skratka, dela je bilo precej pred nami in na marsikaterem področju smo premaknili zadeve naprej. Seveda pa bo tudi po koncu tega mandata ostalo še veliko za postoriti, dokončati.

 

Kaj je drugače, odkar ste župan? 

Ne vem, če je kaj drugače, toda recimo, da se zadnja leta manj prepiramo, da so negativci na volitvah počasi odšli. Mogoče je drugače tudi v občinski upravi. Danes je velika večina izjemno prizadevnih, delavnih, odprtih za skupnost, saj ko sem prišel, tega ni bilo. Nekateri so celo delali bolj zase kot za skupnost. Imamo zelo sposobne direktorje javnih podjetji in zavodov, s katerimi odlično sodelujemo. Recimo Komunala Trebnje, Zdravstveni dom, CIK Trebnje, Vrtec Trebnje, OŠ Veliki Gaber itd. 

 

Kako bi se opisali kot sodelavec, vodja, župan?

Vsa leta funkcijo župana opravljam profesionalno in sem vsak dan med zaposlenimi. Po naravi sem zelo neposreden. Sem zahteven, včasih tudi zoprn. Rad pohvalim in tudi spodbujam oziroma pograjam, če je nujno. Toda nazadnje šteje le ena stvar: sodelovanje in lojalnost do sodelavcev, predvsem pa občanov in same Občine.

 

Ste zadovoljni s stanjem v občini?

Občina je skupnost, je velika družina in vsi smo po malem odgovorni za naš napredek in v sodelovanju ter razumevanju je še veliko priložnosti. Velika večina naših prebivalcev je pripravljena pomagati tako v 12  krajevnih skupnostih ali v kraju bivanja, pa naj gre za čiščenje odpadkov, soglasji za poseg na njihova zemljišča ali pa delovanje v društvih in organih lokalne skupnosti. Lepo je videti gasilce, upokojence, kulturnike, športnike ali krajane, ko se oglasijo pri meni s pobudo za projekte v svoji sredini. Seveda z veliko mero pripravljenosti soustvarjati te projekte in verjemite, taki projekti so vedno najboljši.

Nekaj pa je tudi nergačev in zaviračev, ki pa le zahtevajo in zanje nikoli ni nič dovolj dobro. 

 

Kaj smatrate kot največji uspeh?

Največji uspeh je umeritev političnih strasti, ki so Trebnje zaznamovala tri desetletja. Tudi meni so v prvih dveh mandatih jemali energijo, voljo in zmanjšali našo storilnost za 20 do 30 %. Velik  uspeh je tudi povezovanje Občine s sosednjimi občinami: Ivančno Gorica, Novim mesto, Grosupljem itd. Velikanski uspeh za Trebnje je da je zgrajena AC po pobočju in da je H1 obvozna cesta. Izjemen uspeh je tudi, da imamo zgrajeno infrastrukturo v industrijski coni in, da podjetja gradijo nove proizvodne zmogljivosti. Uspeh je tudi to, da imamo 90 % predšolskih otrok vključenih v predšolsko vzgojo, da ima Občina Trebnje kot edina občina v Sloveniji   odmerjenih 70 % kategoriziranih cest. Velik uspeh je, da je večji del glavnih  vodovodnih sistemov obnovljen in še mnogo.

 

Kakšni so načrti za prihodnja leta županovanja? Kateri projekti bodo v ospredju?

V ospredju so kanalizacijski sistemi Trebnje, Ponikve, Jezero Velika Loka in Šentlovrenc. Izgradnja šolskih prostorov v Nemški  vasi, nakup zemlje za drugo OŠ Trebnje in Veliki Gaber, zgradnja kolesarske ceste proti Mirni, če bomo pridobili soglasja. Ne boste  verjeli, da si je nekateri ne želijo. Kolesarska cesta pa bo tudi ob H1 proti Novemu mestu. Pred gradbenim dovoljenjem pa je tudi zazidalni kompleks Dobrava za mlade in še kar nekaj projektov.

 

Idejni projekt Kulturnega centra je požel veliko odobravanja. Kakšna je pravzaprav realnost izgradnje? Kje se zatika?

Te dni prenašamo parcelo ob železnici iz državnega v občinsko lastništvo in s tem upam, da dobimo gradbeno dovoljenje tudi za ta objekt. Zatika se pa tudi s prebivalci blokov ob Gubčevi ulici, ki se ne zavedajo, kakšna kvaliteto predstavlja nov kulturni center. Sodišču smo poslali vizualizacije ureditve in upam, da v zelo kratkem času odločijo v sodnem  postopku. Če bomo uspeli dobiti GD, imamo velike možnosti, da se projekt uvrsti med prednostne za kohezijska  sredstva do leta 2023.

 

Kako pa so občani sprejeli idejo o modrih conah parkiranja?

Sprva je bil zelo velik upor in revolt posameznikov. Nekateri so mi pred pisarno grozili, zato je zelo malo manjkalo, da se jim nisem odpovedal. Eden tistih najglasnejših se mi je čez leto po uvedbi opravičil, me potrepljal po rami in dejal, da so modre cone res krasne, ker vedno lahko najdeš prostor pri Občini ali Zdravstvenem domu. V načrtu pa imamo še izboljšati parkirno politiko, z uvedbo »park and ride« con za sovozače, ki se skupaj vozijo v druge kraje, ter s plačljivimi prostori za Občino.

 

Kako ocenjujete delovanje občinskega sveta?

Občinski svet deluje dobro. Upam, da bomo sprejeli še dvoletni proračun in konstruktivno sodelovali do konca mandata. Relativni politični mir je največji dosežek in upam na ohranitev konstruktivnih debat. Je pa večno zavedanje, da nas različnost bogati.

 

Kakšni so prihodnji izzivi na področju sociale, kulture, športa ...? Ali jih boste lahko reševali skupaj z nevladnimi  organizacijami?

Na področju kulture je največji izziv izgradnja Kulturnega centra, hkrati pa razvijati kulturno dejavnost na vseh nivojih in tudi motivirati ter vzgajati občinstvo. Na področju sociale imamo relativno dobro situacijo. Sicer ne vem, kaj nam bo prinesla Covid kriza, saj tukaj pomagamo posameznikom z enkratnimi denarnimi pomočmi, omogočamo delovanje Rdečega križa ter financiramo posamezna društva za programe socialne pomoči. 

Šport je v Občini Trebnje razvit, vendar v prihodnjih letih nujno potrebujemo večjo dvorano. Pot do nje je lahko zasebni kapital ali javno zasebno partnerstvo.

 

Zakaj ste želeli postati župan?

V politiki sem pristal »silom prilike«, ki me je pripeljala do prve kandidatur za župana. Na nek način te politika zasvoji in če res želiš nekaj spremeniti, moraš rasti. Ko pa si izvoljen, te najprej trepljajo po rami, kmalu pa preizkušajo tvojo pokončnost in vztrajnost. Samo kot župan sem lahko uresničil nekatere zamisli, načrte in spremembe v Občini Trebnje, ki bi jih morala po osamosvojitvi uresničiti že Alojzij Metelko in njegovi sodelavci, ki niso imeli dovolj poguma za prevzem oblasti. Vedno, ko je pred mano občan, občanka s svojim problemom, se vprašam, kaj bi jaz pričakoval od župana, če bi imel njegov problem in tako tudi ukrepam.

 

Ali je težko biti župan?

Kadar so težave, res ni prijetno, kot ni nikjer. Neizmerno pa je lepo, ko vidiš zadovoljstvo ljudi ob končanih projektih in tudi takrat, ko veš, da je delo dobro opravljeno. Čeprav ga morda večina danes še ne zna ceniti, bo jutri pomenil konkurenčno prednost naše občine.

 

Posegi v prometno infrastrukturo. Kar veliko je bilo tega po naši Občini. Kateri projekt je tisti večji?

Največji projekti so pločnik in rekonstrukcija ceste Veliki Gaber. Le-ta bi bil že v izvajanju, a za par kvadratnih metrov ni soglasji lastnikov in projekt stoji.  Drugi je krožišče pod Trebanjskim gradom z navezavo za Dobrnič in Treles, ki se bo začel spomladi 2021. Velika potreba je zahodni viadukt  v naselju Štefan, kjer je Občina naredila svoje glede na sporazum z državo. V  načrtovanju pa je tudi rekonstrukcija H1 s kolesarsko stezo in z nivojskim priključevanjem za naselja Podboršt, Dobrava, Jezero. To so vsi državni projekti, ki jih Občina in oba poslanca pospešujemo za čimprejšnjo izvedbo.

Občina pa načrtuje in izvaja tudi posodabljanje občinskih cest  Trebnje−Grmada–Dobrnič in Trebnje–Repče. 

 

Pa krožišče ali semaforizirano križišče pri cerkvi v Trebnjem? Ali kaj načrtujete? Morda samo ideja ali realnost?

V načrtu je tudi to krožišče pri cerkvi v Trebnjem, ampak za uresničitev bo potrebno odkupiti staro Novakovo hišo, o čemer so že stekli pogovori. 

 

Kaj počnete v prostem času?

Rad hodim, saj na tak način vzdržujem kondicijo, igram golf, potujem, berem, vrtnarim, a za vse to mi večkrat zmanjka čas. Z upokojitvijo in, če mi bo zdravje dobro služilo, si bom tega privoščil več. 

 

Nekaj naslovov knjig z vaše knjižne police?

Zadnje dve dopustniške Pasji smisel življenja od W. Bruce Camerona in Tiha Pacientka od Alex Michaelidesa.  Navdušil me je  Harari z naslovi Sapiens, 21 nasvetov za 21. stoletje. Zanimiva pa je tudi Filozofija hoje avtorja FredericaGrosa.  Arto Paasilinna je finski pisatelj z zanimivim zabavnimi repertoarjem knjig. Med domačimi pisatelji je pri meni na prvem mestu Drago Jančar: To noč sem jo videl in mnoge druge.

 

Mogoče za konec citat ali moto?

Zelo  lep se mi zdi od Nejca Zaplotnika, ki pravi:

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«

 

 

 

Mojca Smolič

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi