Center za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, ki na območju Temeniške in Mirnske doline deluje že več kot 60 let, ponuja širok spekter izobraževanj, usposabljanj, tečajev in drugih programov, vključno s kulturnimi dejavnostmi. Pod njegovo okrilje sodi tudi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje. Vodenje tega javnega zavoda je pred letom dni prevzela Sabina Tori Selan.

Na trebanjskem CIK-u ste zaposleni 16 let in v tem času ste dodobra spoznali različne dejavnosti in programe. Lansko jesen ste prevzeli še vodenje zavoda, najprej kot v. d. direktorice, od prvega aprila letos pa ste direktorica. Katere so ključne naloge, ki bi jih v času vodenja želeli uresničiti?

Osnovni cilj mojega vodenja zavoda je zagotoviti pestro ponudbo izobraževalnih in kulturnih dejavnosti, ki bo temeljila na potrebah in željah lokalnega okolja, ter kakovostno in učinkovito izvedbo vseh naših dejavnosti. Želim si, da bo CIK Trebnje s svojo programsko ponudbo in vključujočim pristopom prispeval k dvigu kulturne zavesti in zvišanju udeležbe v vseživljenjskem učenju ter s tem prispeval h kakovosti življenja vseh ljudi v lokalnem okolju in širše.

Za kakovostno in uspešno delo zavoda so ključni zaposleni, zato si bom prizadevala za kolegialen in zadovoljen kolektiv, spodbujala bom timsko delo in pomoč med zaposlenimi, za razvoj in ohranjanje pozitivne in sproščene delovne klime.

Seveda pa je za uspešno delovanje zavoda ključno tudi povezovanje z okoljem. Prizadevala si bom za kakovostno sodelovanje s štirimi občinami ustanoviteljicami, ki tudi financirajo nekatere dejavnosti zavoda, ob tem pa tudi za sodelovanje z različnimi deležniki v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju.

Pomembno poslanstvo našega zavoda je, da prepoznamo izzive v lokalnem okolju in nanje z ustreznimi programi hitro odgovarjamo. Tako smo se denimo zelo hitro odzvali na uvedbo nove aplikacije doZdravnika v trebanjskem zdravstvenem domu in doslej o njeni uporabi izobrazili že skoraj 100 ljudi. Ker nenehno iščemo priložnosti, da lahko svojim uporabnikom ponudimo brezplačna izobraževanja, sledimo evropskim in državnim usmeritvam. Tako izvajamo izobraževanja in tečaje za dvig splošnih kompetenc, za katere imamo trenutno ogromno zanimanja. Gre na primer za programe učenja tujih jezikov in slovenščine za tujce. Moja vizija je, da bo CIK Trebnje postal vstopna točka za slehernega udeleženca oz. uporabnika, ki bo v svojem življenju želel stopiti korak naprej.

S septembrom smo vstopili v novo šolsko leto, kar tudi na CIK-u pomeni začetek živahnega obdobja z raznolikimi dejavnostmi. Kateri so ključni programi, ki jih boste izvajali?

Vsekakor bodo to različna neformalna izobraževanja za dvig ravni pismenosti, kot so tečaji tujih jezikov in tečaji za zdrav življenjski slog, osebnostno rast, digitalno pismenost in podobno. Pomembno področje naše dejavnosti je program osnovna šola za odrasle, v katerega so vključeni večinoma pripadniki romske populacije, in predstavlja drugo možnost udeležencem, ki niso končali osnovne izobrazbe, da jo pridobijo. Program osnovne šole za odrasle izvajamo na treh lokacijah. Nadaljujemo s projektom finančne pismenosti, v katerem svoje udeležence izobražujemo o različnih finančnih možnostih, in s tečaji učenja slovenščine za tujce, saj je zaradi priseljevanja po tovrstnem izobraževanju vse več povpraševanja. Zaradi specifičnih potreb na trgu dela v zadnjih letih veliko izvajamo tudi nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), največ denimo izvajamo NPK-je za socialnega oskrbovalca na domu, dietnega kuharja in računovodjo. Gre za postopek uradnega preverjanja in potrjevanja znanja ter spretnosti, s katerim posameznik pridobi javno veljavno listino za opravljanje določenega poklica. Bili smo uspešni tudi pri dveh javnih naročilih za izvajalca delovnih terapij in različnih izobraževanj v zaporih na Dobu, v drugih zaporih pa smo podizvajalec. Nadaljujemo tudi dejavnosti na LAS-u STIK in seveda z izvajanjem dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je pomemben del našega programa.

Omenili ste Univerzo za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), ki na CIK-u že skoraj tri desetletja ponuja prostor za učenje, ustvarjalnost in druženje starejših. Kako bi opisali njeno temeljno poslanstvo ter kako se je program vsebinsko in organizacijsko razvijal skozi leta?

Na našo Univerzo za tretje življenjsko obdobje sem izredno ponosna, saj imamo vpisanih že skoraj 300 članov, ki so izredno aktivni. V prejšnjem šolskem letu je v okviru UTŽO delovalo 34 krožkov, kar je res ogromno. Tako poleg občin ustanoviteljic, ki UTŽO financirajo, iščemo tudi druge vire, da lahko omenjene krožke še drugače sofinanciramo.

Trenutno je med našimi člani zelo veliko zanimanja za denimo digitalno opismenjevanje, česar v preteklosti ni bilo. Ogromen preskok pri izvajanju programov smo zaznali v obdobju pandemije, ko krožkov ni bilo mogoče izvajati. Za naše UTŽO-jevce, kot jim pravimo, je namreč poleg izobraževanja pomembno tudi druženje in takrat so ostali brez vsega. Zato smo najprej začeli z izdajanjem UTŽO Novičnika, v katerem so člani lahko prebrali, kaj se dogaja pri njihovih kolegih. Že v jeseni prvo leto pandemije pa smo začeli z izvajanjem spletnih predavanj. Na CIK-u smo takrat vložili vse napore v to, da smo skoraj vse člane osebno poklicali in jim po telefonu pomagali pri povezavi z aplikacijo Zoom. Ko je bila pandemija na vrhuncu, smo tako imeli na svojih torkovih delavnicah preko spleta prisotnih tudi po 70 članov. Kot zanimivost naj povem, da se nekateri člani še danes dejavnosti UTŽO udeležujejo preko spleta. In tudi to je eden od primerov, kako odgovarjamo na potrebe svojega okolja.

Ob tem seveda nenehno snujemo nove programe. Trenutno na primer čakamo na razpis v okviru programa Erasmus+, ki posameznikom omogoča mobilnost v tujini. Ker bo mogoča tudi mobilnost učečih se, razmišljamo, da bi svojim upokojencem, ki so člani UTŽO, omogočili teden dni gostovanja v tujini.

Ob raznolikih izobraževalnih vsebinah je trebanjski CIK že vrsto let zavezan tudi kulturi. Naj omenimo le dve zbirki, nad katerima bdi ta javni zavod – edinstvena zbirka naivne umetnosti, za katero skrbi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, in Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, katere stalno postavitev gostite v avli CIK-a. Kako vidite prihodnji razvoj kulturnega poslanstva zavoda?

Tudi na področju kulture smo zasnovali pester program. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje uvajamo novost, ko bomo poleg večjih občasnih razstav pripravili še manjše tematske razstave, ki se bodo menjale na mesec ali dva – začenjamo oktobra s Tednom otroka. Hkrati načrtujemo še eno programsko novost, in sicer gostujoče razstave svoje zbirke.

Pri projektu Rastoča knjiga pa je prav na zadnji širitvi, ki smo jo pripravili junija, prišla pobuda, da bi zbirko sčasoma digitalizirali. Gre sicer za razstavo, ki ni unikum v našem prostoru, temveč je vseslovenski projekt, katerega bomo ohranjali tudi naprej in tako počastili spomin na avtorja Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline, profesorja Jožeta Zupana.

Poleg izvajanja izobraževalnih, kulturnih in drugih programov, kot sta na primer projekta Zdravih občin in Cikoletje, na CIK-u izvajate tudi nekatere evropske projekte.

Pri izbiri evropskih projektov nas vodi načelo, da vsebine podpirajo naše delo in nam omogočajo, da svojim uporabnikom ponudimo nekaj novega in koristnega. Trenutno smo vpeti v dva projekta, namenjena organizacijam, ki v zaporih izvajajo različne dejavnosti. V okviru projektov raziskujemo, na kakšen način pristopiti k tej ciljni skupini. V enem od projektov raziskujemo tudi digitalna orodja v izobraževanju odraslih. Razvitih je namreč ogromno orodij, kot je na primer umetna inteligenca, in druga, ki lahko učiteljem pomagajo pri njihovem delu. Vključeni smo tudi v Interregov projekt Apollo, ki temelji na digitalizaciji prebivalcev. S pomočjo tega projekta smo z novo informacijsko-komunikacijsko opremo opremili svojo veliko predavalnico in računalniško učilnico. V okviru projekta LIDDA pa bomo popestrili učenje udeležencem z oviranostjo.

Ko govorimo o evropskih projektih, ne moremo mimo LAS STIK, ki povezuje prebivalce in organizacije z namenom spodbujanja razvoja občin Trebnje, Ivančna Gorica, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Vodilni partner je prav trebanjski CIK in tačas ste že dodobra vstopili v novo programsko obdobje 2021–2027. 

Lahko povem, da smo prvo programsko obdobje 2014–2020 več kot uspešno zaključili, saj smo pridobili dodatna sredstva, ki smo jih tudi uspešno počrpali. V omenjenem programskem obdobju je bilo na območju LAS STIK izvedenih 29 projektov in pet t. i. projektov sodelovanja. S tem smo dosegli in presegli vse zastavljene cilje. Ustvarjenih je bilo 13 novih delovnih mest, izvedenih 318 različnih delavnic, usposabljanj in izobraževanj, v katere je bilo vključenih 4198 udeležencev, razvitih je bilo tudi 83 novih produktov, programov in drugih dejavnosti.

Verjamem, da bomo tudi v novem  programskem obdobju dosegli vse kazalnike, ki smo jih določili s Strategijo lokalnega razvoja. Letos smo v obeh skladih objavili javna poziva, ki sta že zaključena. Trenutno pripravljamo spremembe pravilnika, v začetku prihodnjega leta pa načrtujemo objavo novega javnega poziva. Tačas pa potekajo tudi priprave na praznovanje 10-letnice LAS STIK, ko bomo 15. oktobra v Trebnjem gostili slavnostno sejo.

Pa se za konec ozrimo še v prihodnost. Kakšen je vaš pogled na prihodnji razvoj CIK Trebnje?

Še naprej si želim, da ostanemo odprti za vse – da vsakdo pri nas najde tisto, kar potrebuje. Naj CIK predstavlja prva vrata, na katera ljudje potrkajo, ko se znajdejo pred izzivom, in da pri nas tudi najdejo ustrezne rešitve.

Hvala lepa za pogovor in uspešno delo tudi v prihodnje.

                                                                                                                                                              Joži Sinur 
                                                                                                                     Foto: Foto Eving in Studio PraprotKa