Le kdo je ta »gospodarica,« ki drži glavne vajeti v tem šovu?

To je gospa, ki dobro nosi svoja leta, gospa, ki se spozna na večino del in je zelo dejavna tako v domačem kot širšem okolju. Je dolgoletna članica in tudi predsednica Društva podeželskih žena Tavžentroža Trebnje, ki ima okoli 300 članic, rada se zavrti v folklorni skupini Večerna zarja, še rajši pa ima svojo družino v kateri ji življenje popestrita njuna vnuka, ki sta njena sončka, kot pravi. Je zelo dobra kuharica, pekarica in rada ima izzive. A vendarle dama nima zastonj vseh nazivov, saj ima doma tudi prav luštno kmetijo, na kateri ne manjka prav ničesar, razen kakšen par rok za delo.

Kljub vsem obveznostim, ki jih pri njej ni malo, si je uspela vzeti čas, za kratek pogovor

Kaj vas je vleklo v šov Kmetija?

»Ne boste verjeli. Babji firbec, saj me je zanimalo, kaj naj bi počela in kako se vse to dogaja v zakulisju. Hmmm … a vendarle nisem izvedela nič novega, česar ne bi znala. Je pa res, da sem spoznala lep krog ljudi iz različnih koncev z različnimi karakterji in navadami.«

To je sedaj že vaš drugi nastop v tem šovu.

»Res je. Ko smo zaključili prvi šov, smo se samo poslovili le z bežnimi besedami, da se srečamo v naslednji vojni. In sama sploh še nisem vedela, da bom ponovno gospodarica, ko so mediji že pisali o tem. Potem pa prejmem klic odgovornega urednika in dogovor je stekel.«

Ste rada del ekipe, ki soustvarja resničnostni šov za velik del občinstva?

»Zelo, saj moram reči, da so kljub svoji veličini tako po izobrazbi, funkciji in delu vsi ti ljudje preprosti. So polni topline, prijaznosti in razumevanja, tako da me razdalja za snemanje nikoli ne zmoti, čeravno moram na snemanja na drugi konec Slovenije.«

Kot glavni akter celotnega dogajanja šova gotovo gledate drugače kot mi gledalci. Bi kaj spremenili?

»Prav gotovo bi celotno dogajanje postavila za najmanj 40 let nazaj. Kakšen luksuz, kakšne kopalnice, vse kot v hotelu. Razumem, da so danes kmetije že luksuzne, a vseeno menim, da je prava kmetija tista, kjer si moraš sam vse pridelati, se znajti in vedeti, kako boš preživel, ne pa da ti je vse dano na mizo. To menim, da bi bilo tisto ta pravo.«

Kako pa poteka vaš delavno snemalni dan za vas in ekipo kmetov na kmetiji?

»Tekmovalci so vseskozi pod kamero, jaz pa le nekaj ur. Kot mentor tekmovalcem preko glave družine naložim dela in naloge, katere kasneje, ko so opravljena, preverim in ocenim. Ne smem pa jim prinašati nobenih informacij iz zunanjega sveta, kar pomeni, da jim ne smem povedati niti to, koliko je ura, kateri dan v tednu je, kakšno bo vreme, skratka ničesar. Morajo se znajti sami. Žal so popolnoma brez izkušenj in na čase se mi zdi, kot da verjamejo v vijoličaste krave in v to, da solata raste v hladilniku,« se pošali.

Kako pa na vaše delo v šovu gleda družina?

»V naši družini je za vsak dosežen projekt veselje. Vsi se vzajemno podpiramo in se imamo radi. Upam, da tako ostane tudi v bodoče, saj je življenje v taki harmoniji za marsikoga pravljica. Realen pogled na življenje in svet je vodilo, ki ga upoštevamo. Če si nekdo zasluži, da ga pohvalimo, to tudi dobi, ravno tako obratno. Želim si le, da nam zdravje služi, saj je to največje bogastvo, kar ga premore svet.«

Bi se odzvala še na kašno televizijsko ponudbo?

»Seveda, z veseljem, če bi mi le čas in okoliščine dopuščale. Tako sem lansko leto dobila ponudbo za snemanje v Srbiji, a žal je bil partner bolan in se vabilu nisem odzvala.«

Nada je vajena zemlje, kmetije in vseh del, saj je odraščala v kmečkem okolju, kjer je kot otrok vsak dan vodila krave na pašo. Pot od Rtič, kjer je bil njen dom, do šole v Pod Kumu, je vsak dan prepešačila. Kasneje je prehodila tudi večino svojega delovnega časa, saj je delala 30 let na Pošti kot pismonoša in le zadnja leta je imela vozilo.

Sedaj ko sta oba z možem v penziji, skrbita tako za kmetijo, vrt, njivo in živali. Veliko časa pa jima pobere tudi vinograd, kjer imata preko 900 trsov, a Nada še doda: »Dokler nama bo dano zdravje, bova delala, saj je najhujša utrujenost od brezdelja.«

Mojca Smolič