Od leta 2016 uspešno vodi OŠ Veliki Gaber; šolo, ki ima danes na razredni stopnji 133 na predmetni pa 110 učencev. Skupaj 243 učencev, za katere skrbi 47 zaposlenih. Zraven spada tudi Vrtec Sončnica, ki ga letos obiskuje 78 otrok.

To je šola, za katero bi skoraj lahko rekli, da je butična, saj ima ogromno prednosti pred gigantskimi šolami, kjer se učenci skoraj ne poznajo med sabo. To je šola, ki nudi ukaželjnim vedno vse možnosti za dober razvoj in samostojen vstop v svet in nadaljnje življenje, je ena izmed petih institucij v Sloveniji, ki razvija čustveno inteligenco otrok po GENOS metodi. In je šola, ki ima dobrega ravnatelja.

mag. Gregor Udovč

Kako ste začeli svojo poklicno pot?

Svojo poklicno pot kot pedagog sem začel že na pedagoški fakulteti, kjer sem bil demonstrator pri eksperimentalnih vajah mlajšim študentom. Prvo trajnejšo zaposlitev in s tem priložnost vstopiti v učiteljski poklic pa sem dobil na OŠ Rovte, kjer sem delal polnih 9 let. Ravno na tej šoli sem dobil od kolegov vrsto nasvetov, ki mi koristijo še danes.

Se spomnite kakšne dogodivščine iz vaših šolskih let?

Dogodivščin v tistih časih je bilo bistveno več, kot si jih mladi privoščijo danes. Predvsem pa nismo uničevali javnega inventarja kot to počnejo mladi danes. Svojevrstna  dogodivščina je bila, ko zjutraj ni bilo avtobusa za v šolo, ker mu je zmrznila nafta, saj je bilo zunaj -20 stopinj C. Tako smo se odločili, da gremo v šolo 3 km peš kljub mrazu. V spominu imam super izkušnjo doživeti pravi mraz in sneg v družbi prijateljev.

Ste tudi učitelj fizike in tehničnih del. So vam učenci v letih poučevanja kdaj kaj »zagodli«?  

Če ne zagodejo nič, niso zdravi otroci. Najraje imam prigode, ki so posrečene in se vsi skupaj nasmejemo, saj taki trenutki štejejo in ostanejo v spominu.

Ste v  OŠ Veliki Gaber pristali po naključju?

Res je. Ko sem iskal šolo, ki bi mi dala priložnost za vodenje, in je bila hkrati  pripravljena na spremembe, sem našel OŠ Veliki Gaber, se javil na razpis in mineva že šesto leto.

Gotovo ste doživeli kar nekaj sprememb. Kako se je spremenilo življenje na šoli od začetka do danes?

S spremembami smo pričeli že prvi dan mojega mandata. Takoj na začetku smo v ospredje postavili timsko delo zaposlenih, kvalitetne odnose s starši in Občino, predvsem pa pričeli izhajati iz potreb otrok. Veliko smo investirali v delovne pogoje zaposlenih, posledično se rezultati vzgojno-izobraževalnega procesa izboljšujejo iz leta v leto.

Virus. Ne moremo mimo njega. Kako je vse to vplivalo na vas, učence in šolo kot celoto?

Vsekakor je skrb za zdravje na prvem mestu, je pa po tako dolgem času na veliki preizkušnji še marsikaj drugega. Učenke in učenci so si najbolj želeli pristnih prijateljskih stikov, brezskrbnega druženja, pohajkovanja, ki jim manjka. Težko je vse to doprinesti v njihova življenja kakor tudi v nas pedagoge, zato menim, da so vsi skupni trenutki še kako pomembni. Potrebno jih je izkoristiti v obojestransko zadovoljstvo in seveda v korist vseh otrok, učencev.

Pravijo, da dober glas seže v deveto vas in glas o vas se daleč sliši. Dober ravnatelj in tudi gospodarstvenik. Načrtovana gradnja bo velik zalogaj. Malo o njej.

Pri svojem delu izhajam iz potreb otrok in okolice. V preteklem letu sem Občini predstavil vizijo razvoja šole. Ta je temeljila na realnih predpostavkah in ob zavedanju prostorskih težav občine na področju šolstva smo se z Občino skupaj lotili idejne zasnove nove športne dvorane in v drugi fazi izgradnje novega dela šole na mestu sedanjih montažnih delov stavbe (sedanja telovadnica, knjižnica, jedilnica in računalnica).

Sedaj je nova športna dvorana v zaključni fazi načrtovanja. Vmes smo naredili kar nekaj sprememb. Zadnja je nakup dodatnega zemljišča od kmetijske zadruge in s tem možnost izgradnje dvorane za igranje rokometa. Do konca leta Občina Trebnje, ki zavzeto vodi projekt, načrtuje izdelavo dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nato le še čakamo na ustrezne razpise na državni ravni, da zagotovimo sredstva za izgradnjo. Sama gradnja telovadnice ne bo vplivala na pedagoški proces, saj gre za povsem nov objekt, ki bo stal poleg obstoječih.

Nam lahko bolj podrobno poveste kakšne spremembe dolgoročno še načrtujete?

OŠ Veliki Gaber je v preteklem letu prvič v zgodovini sodelovala v mednarodnem projektu Erasmus+. Letos nadaljujemo z izmenjavami strokovnega kadra med sodelujočimi šolami iz Italije, Španije, Turčije in Litve. V novembru bomo v šoli gostili 16 tujih učiteljev. Naslednji korak je izmenjava učencev. S tem bodo naši učenci imeli priložnost potovati v tujino in spoznavati druge kulture, sisteme in ljudi. Tako bodo dobili širino, ki jo potrebujejo za življenje v globalnem svetu.

Vsekakor se bomo v naslednjem desetletju srečevali s pomanjkanjem kadra v šolstvu. Moj primarni cilj je zagotoviti ustrezen in pa predvsem kvaliteten strokovni kader. Po možnosti navdušiti naše učence za pedagoški poklic in jih po študiju zaposliti pri nas.

Kaj pa glede delovnih pogojev?

Glede delovnih pogojev se bom zavzemal za čim hitrejšo izgradnjo športne dvorane, nato začasno preureditev stare telovadnice v dodatne prostore za pedagoški proces. Nadalje pa bomo takoj pričeli z načrtovanjem druge faze izgradnje prostorov šole. Vzporedno bomo z občino načrtovali tudi izgradnjo samostojnega vrtca v Velikem Gabru na novo pridobljenem zemljišču za KZ Trebnje-Krka.

Strahovi, skrbi, pomisleki?

Osebno v prihodnost zrem optimistično in sodelovalno. Delujem tako, da je vse izzive možno rešiti, le pravo pot je potrebno najti. Upam tudi na nadaljnjo naklonjenost lokalne politike k reševanju izzivov na področju šolstva. Na podporo sodelavcev in staršev pri izvajanju pedagoškega procesa, ki pri nas sledi zdravi kmečki pameti in svežim spoznanjem pri razvoju in potrebah otrok.

Kakšne učence in s tem šolo si želite v prihodnosti?

Otroci se na zunaj vedenjsko spreminjajo zaradi družbenih sprememb, v osnovi pa so sicer enaki, kot so vedno bili, tj. radovedni. Želim voditi šolo, ki sledi otrokovim razvojnim potrebam in otroke pripravlja na samostojno življenje. Na naši šoli želimo pri otrocih razvijati kompetence, ki jih bodo potrebovali čez 10 do 20 let. To pa okolica včasih težje razume, zato bomo veliko časa namenili tudi ustrezni komunikaciji z okolico in z vsemi deležniki. Šola želimo imeti odprto in dovzetno za spremembe, ki so naš vsakdan.

Kakšne pa so vaše osebne želje za prihodnost?

Želim si močnega in dobrega sodelovanja med zaposlenimi, starši in lokalno skupnostjo za skupno dobro otrok.

Osebno se želim strokovno in osebnostno razvijati, saj lahko kot tak največ doprinesem šoli in družbi.

Vsekakor pa si želim dobrih pogojev za delo, da lahko uresničujem svoje poslanstvo - biti ravnatelj s srcem.

Ne dvomimo, da g. Gregor ne uresničuje svojega poslanstva, saj z otroki dela že od srednje šole. Začel je kot vzgojitelj na letovanjih Rdečega križa Novo mesto na Debelem Rtiču in nadaljeval kot programski in pedagoški vodja letovanj.

Pravijo, da je vsestranski, saj se zelo dobro znajde tako na tehničnem področju kot pri delu z ljudmi. Rad ima športne aktivnosti v naravi v vseh letnih časih. Poleg tega, da je skrben oče dveh šoloobveznih otrok, pa mu še vedno večina časa vzame služba, ki jo opravlja z vso srčnostjo.

Mojca Smolič