Logo MojaObčina.si
DANES
21°C
7°C
JUTRI
26°C
6°C
Oceni objavo

Joži Sinur

Letos v večini leta poslušamo in gledamo predstave na daljavo, in to največ od doma. Kulturne ustanove so bile prisiljene zapreti fizična in odpreti digitalna vrata, ki so varna in nas na svoj način popeljejo v svet kulture. Tudi na JSKD Trebnje je letošnje obdobje pustilo poseben priokus in izkušnje.

Že skoraj dve leti ga uspešno in zagnano vodi Joži Sinur.

Po izobrazbi je diplomirana novinarka, ki ima kar nekaj kilometrine z delom na časopisu, radiu in tudi v drugih vodah. Pravi, da si brez kulture težko predstavlja življenje. Epidemija jo je prenesla v drugačne sfere, a še vedno ostaja tista lepa vez, ki življenja bogati in nas dela kulturne.

 

Epidemija ni prizanesla nikomur, tudi ljubiteljski kulturi ne. Kako ste se vi spopadali z njo v prvem valu in kako se sedaj v drugem?

Prvi val nas je vse skupaj presenetil in menim, da je bila večina družbe na zaostreno situacijo popolnoma nepripravljena in je močno zarezala v našo dejavnost. V začetku marca smo bili pripravljeni na izvedbo tradicionalne piramide javnega sklada. Gre za niz območnih srečanj po posameznih ljubiteljskih kulturnih dejavnostih, kot so območna srečanja otroških gledaliških in lutkovnih skupin, niz pevskih revij, srečanje ljudskih pevcev in drugo. Bil je ponedeljek, 9. marca, ko se je začelo omejevanje javnega življenja. Le dan kasneje bi se moralo odvijati območno srečanje otroških gledaliških skupin. Pripravljeno smo imeli vse, a smo morali odpovedali. Tudi v naslednjih mesecih so bili odpovedani vsi načrtovani projekti, različna izobraževanja in  lokalni program, ki ga pripravljamo v dogovoru s posameznimi občinami Temeniške in Mirnske doline; od ustvarjalnih delavnic, filmskih in gledaliških predstav, občinskih slovesnosti in mnoge druge.

Nasprotno pa nas drugi val ni več presenetil in stvari počasi tečejo dalje.

 

Je prilagajanje težavno?

Po začetnem šoku je kmalu postalo jasno, da se bo treba novim razmeram čim prej prilagoditi. Tako smo denimo v koordinaciji sklada za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, ki združuje sedem območnih izpostav, zasnovali regijski foto natečaj, ki smo ga objavili na socialnem omrežju Facebook. Veliko dejavnosti smo izvajali iz karantene, iz domačega naslonjača v želji, da začnemo okolju vračati vedrino in upanje.

 

Zelo zanimiv je projekt urejanje vitrin v mestu Trebnje. Zakaj ste se lotili tega?

Projekt smo poimenovali Sprehod po kulturi. Žalosten je bil namreč pogled na prazne vitrine v središču mesta, običajno opremljene s plakati, ki so vabili na številne dogodke. Simbolno je ta praznina opominjala na vrzel v javnem življenju, zato smo jih začeli opremljati vsebinsko. Tako smo uredili t. i. literarno vitrino, namenjeno promociji ljubiteljske literarne dejavnosti, ter slikarsko vitrino, v kateri smo predstavljali ljubiteljske slikarje, člane Društva likovnikov Trebnje.

 

Boste ta projekt nadaljevali?

Seveda še vedno nadaljujemo, saj imamo na področju ljubiteljske kulture in bogatega društvenega življenje v občini Trebnje še marsikaj pokazati.

 

Kako ste izvajali prireditve in kje?

Že maja, ko se je epidemiološka slika izboljšala, sva s sodelavko začeli prilagajati začrtani program. Tradicionalni Mali likovni tabor, ki povezuje osnovnošolske likovne ustvarjalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, junija ni bilo mogoče izvesti na terenu, zato smo ga preselili v virtualni svet. Pred poletjem pa smo izpeljali tudi dva občinska praznika – v Trebnjem in na Mirni, skupaj s Knjižnico Pavla Golie smo gostili koncert uglasbene poezije z Ditko in Ferijem Lainščkom, skupaj z Deželo kozolcev Šentrupert pa v okviru vseslovenskega projekta Muzejska noč projekcijo dokumentarnega filma o kozolcih.

 

Kje pa so potekale prireditve ob PRAZNIKU OBČINE TREBNJE?

Na novi ploščadi Forma viva pred trebanjsko knjižnico, ki se je pokazala kot izjemen ambient za pripravo različnih prireditev. S sodelavko sva že ob začetku leta na ploščad umestili projekt, ki sva ga poimenoval Otroško rajanje in smo ga izvedli junija in ponovno v septembru in lahko povem, da je bil lepo sprejet.

 

Ploščad Forma Viva je res dobra naložba.

V danih razmerah se je izkazalo, da je res idealna lokacija za pripravo prireditev na prostem. Tako smo konec avgusta in septembra pripravili tradicionalni letni kino z dvema filmskima projekcijama in gledališko predstavo za otroke in odrasle, skupaj z Zvezo kulturnih društev (ZKD) Trebnje pa smo na prostem gostili tudi zadnjo predstavo Otroškega abonmaja Levček, ki je bila marca odpovedana. Vse prireditve so bile brez vstopnine, kar je finančno omogočila Občina Trebnje.

Ob tem smo septembra uspeli izpeljati še nekaj drugih programov, kot je Območno srečanje literatov Temeniške in Mirnske doline, ki so ga letos gostili na Trebelnem. Na Čatežu smo v začetku oktobra izvedli tradicionalno regijsko izobraževanje o razvijanju pripovedništva, tokrat prvič z Ireno Cerar, izjemno pripovedovalko ljudskih pravljic.

Tudi v Šentrupertu smo skupaj s tamkajšnjim muzejem na prostem zasnovali odprtje razstave dokumentarnega gradiva terenskega dela Nika Kralja, na Trebelnem pa smo skupaj z ZKD Trebnje pripravili tradicionalno srečanje ljubiteljskih slikarjev. Ob tem smo zaključili še likovni natečaj v okviru 21. Malega likovnega tabora. Čeprav srečanje ni potekalo na terenu, se je na poziv odzvalo 15 osnovnih šol iz vse regije, prejeli pa smo skoraj 50 likovnih del, ki smo jih na ogled postavili v virtualni razstavi.

 

Kar veliko dogodkov ste izpeljali.

V danih razmerah res presenetljivo veliko. Skupaj s sodelavko sva se zavedali, da se bodo razmere z jesenjo zaostrile, zato sva septembra skušali izpeljati čim več programa, kar je zahtevalo ogromno časa, volje in energije, a je bilo vredno.

 

Vse omejitve, ukrepi in celo kontrole vas niso spravile iz tira.

Pri vseh dogodkih, ki sva jih v teh mesecih snovali, sva dosledno upoštevali ukrepe in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za zajezitev širjenja okužb, kar je pomenilo ogromno dodatnega dela. Samo za pridobitev dovoljenj za prireditve je bilo treba izpolniti nešteto vlog, dosledno smo za vse prireditve pripravili sedežne rede, priprave prireditvenega prostora in vse ostalo, česar prej ni bilo. Zavedali sva se, da bova lahko delali le, če bova delali dobro in varno. Sredi septembra pa sva na eni od prireditev imeli tudi inšpekcijski pregled. Izkazalo se je, da sva dosledno upoštevali vsa navodila in priporočila, kar je bila za naju velika potrditev, da sva na pravi pot, a hkrati tudi zaveza, da začrtano delo nadaljujeva in nadgrajujeva.

 

Je bila udeležba na dogodkih zadostna, pričakovana glede na obstoječo situacijo?

Več kot zadovoljivo. Izkazalo se je, da v času različnih omejitev ter okrnjenega javnega in družabnega življenja še kako pogrešamo kulturno dogajanje. Nekateri so celo prišli na dogodek, ne da bi poznali njegovo vsebino. Samo da se je končno nekaj dogajalo in ljudje so bili hvaležni za to. Ne bom pozabila, kako se mi je v trgovini blagajničarka zahvalila za naš trud. In takrat veš, da delaš prav. Če sva le eni osebi s katerim od naših dogodkov uspeli vrniti vedrino in nasmeh, je bilo vredno. Pa si upam trditi, da je bilo takih oseb več.

Na tem mestu se moram zahvaliti vem udeležencem naših prireditev, ki so pokazali ogromno razumevanja, da smo prireditve lahko izpeljali.

 

Večina prireditev se znova seli iz analogne v virtualno resničnost.

Na ta način bomo lahko ohranjali vez in krepili kulturo, zato vse, ki želijo spremljati naše vsebine, toplo vabim, da všečkajo našo Facebook stran JSKD OI Trebnje.

Pa vendar ne bo vse le virtualno. Do konca leta načrtujemo izdati literarni zbornik Besede povezujejo, v katerem bodo zbrana besedila zadnjih treh območnih srečanj literatov iz štirih občin Temeniške in Mirnske doline, saj menimo, da bo nekaj otipljivega v teh virtualnih časih še kako dobrodošlo.

 

Verjetno je to velika preizkušnja za ljubiteljsko kulturo in društvene dejavnosti?

Seveda. Zavedati se moramo, da ljubiteljska kultura med ljudmi živi izključno na podlagi veselja do posamezne kulturne dejavnosti, veselja do druženja, povezovanja ter predvsem da gre za prostovoljno dejavnost. Vsakršne vaje v tem trenutku praktično niso mogoče. V prvem valu epidemije so društva izgubila več mesecev vaj. Pričakujem, da do prihodnje pomladi resnejše vaje v večjem obsegu prav tako ne bodo mogoče. To sta že dve izgubljeni sezoni, kar za marsikateri pevski zbor ali drugo ljubiteljsko skupino lahko pomeni, da bo usahnila. Posledice bodo lahko na eni strani ogromna vrzel v društvenem življenju, saj bi lahko upadlo število aktivnih društev, na drugi strani pa tudi v osebnem življenju posameznikov, saj sodelovanje v društvih za mnoge pomeni druženje in tkanje prijateljskih vezi.

Druga velika posledica za društva pa bo finančna. Delovanje društev je namreč pomembno odvisno od financiranja posameznih občin, ki omogočajo financiranje oz. sofinanciranje tako redne dejavnosti kot posameznih društvenih projektov, ki jih prijavijo na javne razpise. Prav v sodelovanju z Občino Trebnje smo letos na JSKD prvič zasnovali letni koledar dogodkov, tudi kulturnih. Priprava preglednega koledarja je zahtevala kar nekaj dela in verjemite, da je bil seznam dolg. Danes seznam ni le okrnjen, temveč ga praktično skorajda ni. To pomeni, da društva začrtanih projektov niso mogla izpeljati, kar seveda pomeni, da denarja z razpisov ne bo. Društva, ki že tako delujejo z minimalnimi finančnimi sredstvi, bodo ostala praktično brez denarja, kar pomeni dodaten udarec za njihovo delovanje.

 

Kaj pa letošnji Dedek mraz? Kako boste izvedli obdaritve otrok? Je že kakšen načrt?

Vsi si želimo, da bi v prazničnem času vsaj najmlajšim uspeli pričarati nekaj čarobnosti. V občinah Mirna, Mokronog-Trebelno in Šentrupert prek lokalnega programa praznične predstave z obdarovanjem otrok pripravlja trebanjska izpostava JSKD, medtem ko v Občini Trebnje na podlagi javnega poziva organizacijo običajno prevzame Zveza kulturnih društev Trebnje v tesnem sodelovanju z našo izpostavo, katera je bila tudi letos na javnem pozivu izbrana za izvajalca. Je pa v tem trenutke nemogoče napovedati, kako bo decembra, saj se razmere včasih spremenijo praktično čez noč. Gotovo pa je, da bomo praznične projekte v prilagojeni obliki izpeljali, če bo le epidemiološka slika to dopuščala.

 

Joži pravi, da nas je prvi val ujel nepripravljene, zato sta s sodelavko že junija naredili "plan A" in "plan B". In se pošali, da so že nekje na "planu T" in počasi bo zmanjkalo črk abecede. A ne glede na vse s sodelavko ostajata optimistični in trdno verjameta, da bo prišel dan, ko se bomo spet srečali in si segli v roke ter po kulturni prireditvi tudi pokramljali. In tudi če ji bo do takrat zmanjkalo črk abecede, se ne sekira in doda: »Obstaja še nešteto pismenk, hieroglifov in drugih oblik, tako da smelo zremo v prihodnost. Ne bova se vdali.«

 

Mojca Smolič

 

 

 

 

Oglejte si tudi