Kratka oskrbovalna veriga je eden ključnih korakov, ki neposredno in posredno vodijo k znižanju ogljičnega odtisa, k bolj zdravemu načinu prehranjevanja ljudi ter tako k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja populacije.

Živila lokalnega porekla, pridelana in predelana iz lokalnih surovin slovenskih kmetov prepotujejo krajšo pot do potrošnika, so manj industrijsko predelani, vsebujejo manj kemikalij in zdravju škodljivih snovi kot pridelki z drugega konca planeta,  katerih svežina se umetno vzdržuje. Poleg tega obstajajo v različnih predelih sveta različni standardi kakovostne in okolju prijazne pridelave in pri slovenskih pridelkih lahko z gotovostjo trdimo, da sledijo visokim standardom pridelave zaradi poznavanja zakonodaje, medtem ko za živila in surovine iz tretjih držav tega ne vemo. Zato je zavedanje potrošnikov o pomembnosti oskrbovanja s hrano lokalnega porekla izrednega pomena.

Vzgojiti odgovornega potrošnika v smislu »da ve, kaj je« in mu je mar za to, je dolgotrajna misija, sploh v tem času močne propagande, ki spodbuja količinsko potrošnjo visoko predelanih, tudi že v naprej pripravljenih izdelkov, in eksotičnih pridelkov. Zato je odgovornost vseh nas, da začnemo o tem izobraževati že najmlajše generacije, saj lahko dolgoročno spremembo dosežemo le z vzgojo, saj že stari slovenski pregovor pravi: »Navada je železna srajca.«

Kaj bi moralo zanimati slehernega potrošnika, preden da izdelek v nakupovalno košarico? Državo pridelave ali proizvodnje ter sestavine, ki jih izdelek vsebuje. Seveda pa je hkrati pomembno, da znamo »brati« seznam sestavin in vedeti, kaj s katero sestavino vnesemo v naše telo.

Obdobje pandemije, ko smo »podpirali« slovenske kmete in kupovati lokalno, je nazorno pokazal dvoličnost povprečnega slovenskega potrošnika. Slovenski kmet ne potrebuje naše miloščine, potrošniki smo namreč privilegirani, da sploh lahko kupujemo kvalitetno pridelana lokalna živila.

Vzpostavljanje in promocija kratke oskrbovalne verige ter izobraževanje mladih je ena izmed prioritet Zavoda Dobrote Dolenjske, ki je s tem namenom v preteklih dveh letih izvajal projekt »Domače Dolenjsko«. Cilj je vzpostavitev lokalnega trga, kar v praksi pomeni, da se odkupuje pridelke in izdelke partnerskih kmetij ter ustvari prihodke od prodaje le-teh v višini 100.000 €.

V projektu je sodelovalo 12 dolenjskih pridelovalcev: Ekološka kmetija Kukenberger in Sadjarska kmetija Uhan iz okolice Trebnjega, Ekološka kmetija Zabukovec iz Gabrijel, Vinska klet Frelih iz Šentruperta, Sirarna Gorišek iz Mokronoga, čebelar Boštjan Punčuh iz Kostanjevice na Krki, Kmetija Karlovček iz Šentjerneja, Kartuzija Pleterje, Evrosad in Žganjekuha Rožman iz Krškega ter Vina Kerin in Evin gaj – ekološko čebelarstvo Jože Cemič iz okolice Krškega.  

V sklopu projekta smo izvedli več promocijskih aktivnosti; od organizacije promocijskih dogodkov, kot so Teden dolenjske kulinarike v Ljubljani in Dan odprtih vrat v Trebnjem, promocijske predstavitve ponudnikov in izdelkov na Facebook omrežju, do jumbo kampanje »Domače dolenjsko – naj bo darilo slovensko«. Organizirali smo tudi certificiranje izdelkov partnerskih kmetij za pridobitev certifikata lokalne kakovosti in razvili nove kulinarične izdelke.

Veseli nas, da so bili projektni ciljni uspešno doseženi in tudi v naprej bomo odgovorno promovirali lokalne izdelke, naše ponudnike in zgodbe dolenjskega podeželja širom Slovenije.

Barbara Jerovšek Volek

Zavod Dobrote Dolenjske