Obetal se je lep in vroč dan. In prav zaradi napovedane vročine smo se v nedeljo, 16. junija, že ob 6. uri zjutraj zaspano zbirali pred Kmetijsko zadrugo v Taboru. Ko smo zapustili dolino Konjščice in pri Jagru v daljavi prvič zagledali naš cilj, smo že bili v prijetnem pričakovanju. Nekaj pred sedmo smo začeli gristi kolena v hrib nad Hrastnikom.

Pot se je strmo vzpenjala in jutranja sopara se je dvigala iz tal, ko smo sopihali v breg. Tu in tam so nas spodbujali šaljivi zapisi markacistov ob markacijah in po slabi uri se je svet končno zravnal. Bili smo v Župi! Po Župi smo nato hodili še več kot eno uro. Župa je namreč zelo lepo urejena vasica pod Kumom. Občudovali smo urejene domačije in travnike, hkrati pa smo bili z vsakim korakom bližje cilju. Polni pričakovanja smo nestrpno čakali, kdaj se bo pred nami pokazal velikanski oddajnik. Ni in ni ga hotelo biti … Po skoraj treh urah hoda pa se je v vsej svoji mogočnosti nepričakovano znašel točno pred nami. Na vrhu je bil naš trud in znoj bogato poplačan: kljub ne najboljši vidljivosti se je videlo daleč naokoli. Na planinski koči smo razvezali nahrbtnike, si naročili pijačo in uživali v lepem dnevu. Ogledali smo si tudi cerkev svete Neže. Sestopali smo proti Dobovcu, kjer nas je pričakal kombi s šoferjem Janezom.

Domov smo se vrnili utrujeni, pa vendar polni elana za naslednje planinske podvige …

Planinsko društvo Tabor