Najbolj se je povečalo število upravnih zadev na področju upravno notranjih zadev in sicer za 31,67% zaradi poteka veljavnosti osebnih izkaznic in zamenjave orožnih listin. Število upravnih zadev se je tudi povečalo na področju prometa in sicer za 12% predvsem zaradi uveljavitve novega Zakona o motornih vozilih, ki je uvedel dodatne postopke. Nova zakonodaja s področja prometa, ki se je začela uporabljati s 1. 7. 2011, je prinesla na področju registracije motornih vozil in vozniških dovoljenj veliko sprememb in predvsem dodatnega dela, kot je ugotavljanje identitete kupca in prodajalca na kupoprodajnih pogodbah, odjave vozil s spremembo lastništva, odjava vozila s spremembo lokacije, spremembe lastništva na že odjavljenem vozilu, določanje uporabnikov vozila, preverjanje veljavnosti ustreznega vozniškega dovoljenja, dodatno pošiljanje obvestil novim lastnikom in neveljavnim uporabnikom ter vnosi začasnih odvzemov vozniških dovoljenj.
Za 14% se je tudi povečalo število upravnih zadev s področja kmetijstva. Največ upravnih zadev na področju kmetijstva se še vedno beleži pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Večji priliv teh zadev je bilo zaznati na koncu poročevalnega obdobja, kar je verjetno povezano tudi z različnimi prenosi nepremičnin na druge osebe zaradi napovedi restriktivnejšega izvajanja zakonodaje s socialnega področja (ukinitev različnih socialnih transferjev v primeru posedovanja nepremičnin).
V letu 2011 so bili rešeni tudi dolgotrajni pritožbeni postopki s področja komasacije »Lešniška dolina«, ki so se vodili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od leta 2004. Od sedmih pritožb je drugostopenjski organ zavrnil 6 in s tem potrdil odločitev I. stopenjskega organa. Samo ena odločba je bila odpravljena in vrnjena v ponovni postopek.
Učinki novele Zakona o kmetijskih zemljiščih se na naši upravni enoti odražajo v zmanjšanju števila upravnih zadev na področju okolja in prostora za 3,4%. Z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki je začela veljati v drugi polovici junija 2011, se je ponovno uvedla odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
ZKZ-C je uvedel novo finančno breme za investitorje. Uvedba odškodnine, pa ni neprijetno presenetila samo investitorjev, tudi upravni delavci na področju gradbenih zadev, ki navedene določbe morajo izvajati, so ostali nemalo presenečeni. Najprej zaradi tega, ker je novela zakona bila sprejeta dobesedno čez noč in jo je bilo potrebno takoj izvajati. Presenetile so nas predvsem določbe o tem, da se odškodnina odmerja od celotne parcele in ne od dejanske površine, na kateri se bo gradil objekt in od površine, ki neposredno služi objektu. Najbolj prizadeti so občani na podeželju, saj so tu parcele ponavadi bistveno večje kot v mestih, ker združujejo več različnih dejanskih rab. Nenazadnje nas je presenetila tudi višina odškodnine.
Po seznanitvi strank z obveznostjo plačila in višino zneska je večina investitorjev zahtevke za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila. Eni so svoj življenjski projekt odložili za neke boljše čase, drugi so postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo prekinili do predhodne ureditve nove parcelacije ali do morebitne spremembe bonitet zemljišč. Zahtevki za gradnjo stanovanjskih objektov so se od uvedbe odškodnine bistveno zmanjšali. Stranke, preden sploh vložijo vlogo, nas prosijo za informativni izračun odškodnine. Predvidevamo, da imajo trenutno geodetska podjetja in pooblaščeni strokovnjaki za bonitiranje zemljišč polne roke dela.
Glede na preteklo leto je bilo nekaj več gradbenih dovoljenj za zahtevne objekte in manj gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, za razliko od preteklega leta, ko je razmerje bilo obratno (manj klasičnih gradbenih dovoljenj in več gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte). Postopki na okolju so vedno zahtevnejši, predvsem zaradi številnih strank z nasprotujočimi interesi in zaradi kompleksne okoljevarstvene zakonodaje. Od razveljavitve določb ZGO, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte samo investitor (Odločba Ustavnega sodišča U-I-165/09-34), imamo v postopkih bistveno več strank, postopki pa so zaradi tega tudi daljši.
Vse rešene upravne zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Od 11 pritožb je bilo v lanskem letu prejetih 10 pritožb, 1 pa je bila prenešena iz leta 2010, medtem, ko pa je bilo v letu 2010 od 15 pritožb prejetih v letu 2010 13 pritožb in 2 prenešeni iz leta 2009. Drugostopenjskemu organu je bilo odstopljeno v reševanje 8 pritožb. II. stopenjski organ je v 6 primerih zavrnil pritožbo z odločbo II. stopenjskega organa in potrdil odločitev I. stopenjskega organa, v 2 primerih pa odpravil odločbo organa I. stopnje in zadevi vrnil v ponovni postopek I. stopenjskemu organu.
Glede na to, da smo na naši upravni enoti postopke denacionalizacije zaključili že leta 2009, smo v letu 2011 vodili dve denacionalizacijski zadevi, prevzeti v reševanje od UE Tržič in Piran. Gre za zelo kompleksni in zahtevni zadevi, ki sta še vedno v fazi reševanja.
Razen vodenja upravnih zadev je bilo na upravni enoti tudi opravljenih 20.535 drugih upravnih nalog, kar je za 2,87% več kot v letu 2010.
Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota, kljub gospodarski krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov, povečanem obsegu nalog in nenazadnje manjšem številu zaposlenih zelo dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog (za 26,7% manj pritožb v kot leto poprej ob povečanju obsega rešenih upravnih zadev v primerjavi z letom poprej za 28,6%), v rokih reševanja upravnih zadev, ki so se na vseh področjih, razen na področju kmetijstva, ponovno skrajšali, v visoki oceni zadovoljstva stranka (4,84) in zadovoljstva zaposlenih (4,4), v 75 %-ni potrditvi naših odločitev s strani drugostopenjskega organa in ne nazadnje v gospodarnosti poslovanja upravne enote, saj so se materialni stroški na rešeno zadevo v primerjavi z letom 2010 znižali za 4,90 EUR in sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 30,72 EUR ter materialni stroški na prebivalca za 0,63 EUR.
Uspešna realizacija programa dela je v prvi vrsti rezultat strokovnega in prizadevnega dela zaposlenih na UE Ormož in tudi naših partnerjev (ministrstev, lokalnih skupnosti in drugih organov državne uprave).
Irena Meško Kukovec, načelnica UE ormož
