Na tretjo adventno nedeljo sta šmarske župljane obiskala zakonca Marinka in Aleš Čerin, ki sta po obeh dopoldanskih svetih mašah v župnijski učilnici tudi nagovorila zakonce.

Sama prihajata iz Ljubljane – župnija Štepanja vas, kjer sta vidna in dejavna člana zakonskih skupin, organizirata različna srečanja, obenem pa sta zelo dejavna tudi  v Zavodu Živim, kjer se njihovi člani trudijo nagovoriti, obogatiti in opogumiti s pozitivnim sporočilom po novem življenju tista dekleta, matere in žene, ki želijo prekiniti nosečnost in narediti splav.

Marinka in Aleš sta prišla med nas s sporočilom, ki ga lahko povežemo tudi z božičnim praznovanjem, da spoznamo svojega partnerja še bolj, izmenjamo svoje globje želje, občutke in doživetja, saj samo tako lahko skupaj gradimo lepši vsakdan in zaživimo polnejši jutri. Za zgled sta nam zaupala svoje bogate življenjske izkušnje.

V sv. pismu piše, da bo moški zapustil očeta in mater in se pridružil ženi. Zato so za dober zakon pomembne dobre življenjske izkušnje; in če je po večini zakonov tako, da žena po intuiciji svojih čustev opozarja moža na morebitne hibe »dobrega in super« življenja, potem je pri moškemu »ploden«  verjetno edino le tisti trenutek, ko nadenj Bog pošlje preizkušnjo ali opomnik, da je življenje le trenutek v večnosti in da je »za popolno uresničitev življenja« zagotovo pametno dobro izkoristiti dane možnosti, ter zaživeti drugače. S tem življenjskim izzivom sta se srečala tudi sama, ter ga prebrodila trdnejša in močnejša.

Bog nam preko sv. pisma govori in sporoča kako živeti. Če sami delamo na sebi, delamo tudi  na naših zakonih, iz njih pa lahko tudi mladi črpajo zglede in izkušnje. Tudi zakonci potrebujemo "randi", ali pa samo nekaj trenutkov za sebe v sobotnem ali nedeljskem popoldnevu; da zbežimo iz vrveža vsakdana in se takrat posvetimo samo drug drugemu. »Življenje je lepo in bogato, le izkoristiti ga je potrebno« sta še pritrdila in zaključila, da je naša naloga zapustiti zdrav narod našim potomcem. Le to bomo dosegli, če se bomo tudi sami kalili, ter izmenjavali svoja doživetja in razmišljanja tudi v zakonskih skupinah, zato toplo priporočata parom vključevanje in sodelovanje v skupinah. 

Ura skupnega in prijetnega druženja je hitro minila in verjamemo, da bo plemenito seme obrodilo sadove dela. Okrog 25 udeležencev je slišalo njuno življenjsko zgodbo, sedaj pa je na nas, da mozaik pristnega zakonskega življenja tod v šmarski dolini dopolnjujemo še z našimi življenjskimi zgodbami, z našimi zgledi in z našim osebnostnim pečatom.

Uroš Pušnik