Članice in člani društva upokojencev Šmartno smo na martinovo odšli na izlet v neznano. Pravzaprav je bila ena neznanka razkrita že pred odhodom, in sicer da bo naš izlet povezan z martinovanjem. Druga pa kmalu za tem, ko se je naš avtobus na Trojanah vključil na avtocesto proti Štajerski.
Na naš cilj smo prispeli zgodaj dopoldne, ko smo imeli zajtrk na izletniški kmetiji Šenveter v Slovenskih goricah med občinama Lenart in Sveta Ana. Po zajtrku pa smo se skupaj z vodičko odpravili v bližnjo Jarenino, ki leži na poti med Pesnico in Šentiljem. Tam je v lepo obnovljeni osnovni šoli, pri cerkvi Marije Vnebovzete in nasproti cesarske lipe urejen muzej Alfija Nipiča. Alfi Nipič je kot pevec narodno zabavne glasbe že več kot 50 let močno prisoten na Slovenskem, njegov glas pa je navduševal ljubitelje glasbe tudi drugod, še zlasti v nemško govorečih deželah in na vseh celinah, kjer živijo Slovenci. Več kot 19 let je bil tudi stalni član zasedbe ansambla bratov Avsenik. Alfi Nipič živi v Jarenini, vsa priznanja za glasbene dosežke in vse kar je povezano z njegovo glasbo pa je podaril muzeju. Muzej si je vredno ogledati. Po ogledu smo vstopili še v cerkev Marije Vnebovzete in kostnico svetega Mihaela, ki se nahaja poleg cerkve. Cerkev je stara že okoli 1000 let in je seveda znamenita v marsičem, a našo pozornost je pritegnila tudi posebna okrasitev oltarja, ki je bil obdan s plodovi zemlje in dela človeških rok. Prejšnji dan smo v slovenskih cerkvah počastili zahvalno nedeljo.
Po ogledu Jarenine smo odšli v občino Sveta Ana, kjer smo se v občinski stavbi spustili v podzemlje, točneje v klet, tam si je svoje prostore uredilo Društvo vinogradnikov Sveta Ana v Slovenskih goricah, kjer hranijo najžlahtnejše primerke vina v steklenicah iz prejšnjih letin. Poizkusili smo štiri vrste vina in priznati moram, da tako dobro vino nisem imel v ustih že dolgo.
Na izletniški kmetiji Šenveter so nam medtem pripravili okusno in obilno kosilo. Po kosilu pa smo ob melodiji harmonike zaplesali. Harmonikaš in pevec v eni osebi, ki je mimogrede kot iz rokava stresal šale, nam je razkril tudi največjo štajersko laž, ki se glasi takole: To še spijemo pa gremo. No, tudi drugi Slovenci, ki nismo Štajerci smo sumili, da s to trditvijo nekaj ni v redu. Čisto na koncu, že pred našim odhodom pa nas je obiskal še škof Martin, ki je na svoj način krstil novo vino. Krst vina na Štajerskem ali drugod po Sloveniji je v zadnjih letih odmeven dogodek, podprt z mediji, ki združi veliko ljudi, ki se želijo veseliti ob novem vinu. Nima pa nič skupnega z blagoslovom vina. Krst vina je burleska. Blagoslov, ki ga nad vinom izreče duhovnik pa nas opominja na pomen vere in blagoslova v življenju.




