Upokojenke in upokojenci sekcije Nove korenine iz Primskovega so konec julija organizirali izlet v center vesoljskih tehnologij Vitanje. Pridružilo se je še nekaj članov DU Šmartno in skupaj smo odšli na Štajersko. Po ogledu centra Noordung smo si pod vodstvom animatorke ogledali še zdraviliški kompleks Dobrna in imeli tam kosilo.

Skrivnostno vesolje je bilo že od nekdaj predmet zanimanja ljudi, ko so v jasnih nočeh zrli v temno, zvezdnato nebo, posejano z milijardami majhnih lučk. Ob tem so skušali najti odgovore na številna vprašanja, ki so se jim porajala. Do največje zgodovinske spremembe v razumevanju položaja človeka v svetu je prišlo na prehodu iz 15. v 16. stoletje, ko so s pomočjo matematično geometrične metode odkrili heliocentrični sistem. Do takrat je veljalo, da je središče vesolja naš planet Zemlja. To odkritje pomeni tudi začetek znanstvene revolucije. Največji razmah odkrivanja skrivnosti vesolja pa je nastal po drugi svetovni vojni, ko sta se dve velesili zapletli v vesoljsko tekmo. Oboji so uspešno gradili plovila, ki so ljudi prvič ponesla v vesolje in na Luno. S pomočjo vse bolj zmogljivih teleskopov znanstveniki sedaj opazujejo nebesna telesa, ki so od Zemlje oddaljena več tisoč svetlobnih let. Danes je vesolje za človeštvo pomembno iz več vidikov. Številni sateliti, ki krožijo okoli Zemlje nam omogočajo telekomunikacijske in navigacijske storitve, na Zemljo pošiljajo kartografske podatke, informacije o vremenu, požarih, poplavah in še bi lahko našteval. V zadnjem času je vse bolj pomemben vojaški vidik.

Eden od pionirjev, ki je zadnjih deset let življenja posvetil načrtovanju prodora v vesolje je tudi naš rojak Herman Potočnik - Noordung, ki je zaslovel, ko je leta 1929 napisal knjigo Problem vožnje po Vesolju, ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja. Poleg znanstvenikov so resnični junaki prodiranja v vesolje astronavti, ki zastavljajo svoja življenja, da bi tam pomikali človeške meje. Tudi tu imamo Slovenci zastopnike, ki smo jih posvojili in smo na njih ponosni. To so ameriški astronavti slovenskih korenin: Jerry M. Lineger, Randy Bresnik, Ronald Šega in astronavtka Sunita Williams. Lineger je napisal knjigo V vesolju o svojem razburljivem bivanju na mednarodni vesoljski postaji. Sunita pa je do nedavno imela ženski rekord v dolžini bivanja v vesolju. Da njena prababica Marija Bohinc, ki je kot enajst let staro dekle z materjo Uršulo leta 1892 iz rodnih Leš pri Tržiču odšla v Ameriko ni nikoli pozabila Slovenije dokazuje, da je Sunita ob enem od svojih odhodov na vesoljsko postajo s seboj vzela kranjske klobase in potico. Sunita je že večkrat obiskala Slovenijo, med drugimi je obiskala tudi center Noordung Vitanje.