Svinška planina, utrinki…      

Uživali smo v prijetnih sprehodih po zaobljenih in razglednih hrbtih brez globokih prepadov in hkrati širnih razgledov na slovensko visokogorje z drugačne perspektive. Naj kar takoj pojasnimo, da v literaturi najdemo precej zapisov, ki govorijo o tem, da to ime ni pravilno; drugače povedano, prav nič nima opraviti s svinjami. Svet med dolino Krke in Labotnice se je nekdaj imenoval Svinška planina (na Kozlerjevem zemljevidu piše Svinečka planina) po rudnikih svinca, ki so nekdaj delovali na tem območju. Tudi mesto na zahodni strani planine se po slovensko imenuje Svinec (Eberstein). Nemci so našo Svinško planino prevedli kot Svinjo (Saualpe), mi pa smo od njih veselo prevzeli napačni prevod in sedaj se na vseh novejših zemljevidih – tistih, ki seveda slovenščino še upoštevajo – bohoti napis »Svinja« za celotno pogorje in »Velika Svinja« za dobrih dva tisoč metrov visoki najvišji vrh. Na južnih pobočjih Svinške planine se sončijo najsevernejše slovenske vasi na Koroškem. Djekše, Kneža in Krčanje so njihova imena. Koliko je v njih še slovenskega, je seveda drugo vprašanje. Na prvi pogled našega jezika skoraj ni opaziti. Treba je stopiti na pokopališče in v cerkev. (po zapisu Gorazda Goriška).

Konjiški planinci so se podali na pot z obilico snega in zametov s parkitišča (1365 m) nad vasico Lading, po kateri je poimenovan tudi najvišju vrh Svinške planine, Ladinger Spitze (2079 m) in koča na planini Lading, ki je bila naš vmesni cilj. Od koče se je skupina štiriindvajsetih turnih smučarjev in pohodnikov podala proti najvišjemu vrhu, nekateri so vmes skočili še na slikoviti skalni Gertrusk, 2044 m. Preostala skupina dvaindvajsetih pohodnikov je ubrala zložnejšo pot preko spihanega stranskega hrbta, Sandkogel in na višini 1900 metrov uživala v družbi številnega tropa gamsov; sestopili so do koče Offnerhütte in po panoramski zasneženi cesti do izhodišča pri koči Gieβlhütte, kjer so se po petih urah zbrali vsi zadovoljni udeleženci prijetne zimske ture. Za dobro izpeljan izlet gre zahvala tudi planinskim vodnikom: Ireni, Urošu, Rajku, Francu K., Vladu in Francu Š.

Vtisi planinke Štefke govorijo o celodnevnem dogajanju:

Hvala  za krasen izlet, ki je bil vrhunsko izpeljan - za vsakogar nekaj (za nas bolj počasne ravno pravšnja tura, za velike planince - »gamse«, ki so z lahkoto premagali korak v globokem snegu in za tiste, ki so spretno združili pohod s smučanjem). Ob lepem pomladanskem ali jesenskem vremenu se bo prilegla še tura do glavnega vrha, ki sem ga tokrat izpustila.

Jože Kamenšek