Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Veliki dvorani Predsedniške palače priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2019. Gre za najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, ki jih prostovoljkam, prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam vsako leto podeli Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.

Najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2019 je prejela Julijana Kralj. V zahvalnem nagovoru je prejemnica priznanja orisala svojo pot od časa, ko jo je nesreča soočila z novo življenjsko situacijo in jo popeljala v nova razmišljanja o potrebah ljudi z gibalnimi ovirami. Po njenem prepričanju je prostovoljno delo nagrajeno že s tem, ko se ga dobro opravi in nekomu koristi, je pa »prijetno in lepo čutiti, da je to delo tudi družbeno prepoznano in cenjeno,« je v zahvali dejala gospa Kralj.  
 

Ob tem je gospa Kralj povedala sledeče:

V nekaj stavkih težko opišem skoraj 48 let prostovoljnega dela. Začetki segajo v leto 1972, ko sem utrpela prometno nesrečo in bila prepeljana v takratni Zavod za rehabilitacijo invalidov. Oddelčni zdravnik me je že med medicinsko rehabilitacijo vključil v Društvo paraplegikov Slovenije. Prvo, neke vrste prostovoljno delo, ki sem ga opravila, je bilo izdelava ankete o življenjskih potrebah para in tetraplegikov ter evidentiranje zbranih podatkov, ki so bili kasneje pri društvu uporabljeni za delo novo imenovane socialne komisije.

Težko sem sprejela vseživljenjske posledice nesreče za sestavni del življenja, zato sem tudi zase potrebovala miselne aktivnosti, ki so me odvračale od trenutnega stanja.

Nova življenjska situacija me je popeljala v nova razmišljanja in raziskovanja življenjskih potreb ljudi s paraplegijo in tetraplegijo. Na osnovi tega sem kasneje razvijala posebne socialne programe in posamezne projekte.

Zadnjih 19 let sem se poleg vodenja Društva VIZIJA prednostno posvečala razvoju in izvajanju programa »Zmanjšanje socialne izključenosti in aktivno staranje invalidov« ter programu »Nasilje nad invalidi«.

Menim, da je prostovoljno delo nagrajeno že tedaj, ko se delo dobro opravi in nekomu koristi. Lepo in prijetno je čutiti, da je tudi družbeno prepoznavno in cenjeno. Tako sem že v preteklem obdobju prostovoljstva prejela priznanje Naj prostovoljka 2011 v kategoriji žensk nad 30 let za delo na področju skrbi za gibalno ovirane invalide, vodenje Društva VIZIJA ter za dajanje zgleda in motivacije v okolici. Predlog je podala Občina Slovenske Konjice, ki mi je za dosežke na področju dela za invalide v lokalnem okolju občine Slovenske Konjice podelila visoko priznanje SREBRNI KONJIŠKI GRB. Zlato plaketo in posebno priznanje za dolgoletna prizadevanja za izboljšanje življenja gibalno oviranih ljudi sem prejela tudi ob 40. letnici Zveze paraplegikov Slovenije.