Žička kartuzija je včeraj postala del najprepoznavnejšega mednarodnega pesniškega festivala v tem delu Evrope: Dnevi poezije in vina. Festival, ki je zadnjih deset let izmed vseh triindvajsetih v Sloveniji ustaljen na Ptuju, v poznih avgustovskih dneh gosti najprepoznavnejše pesnike z vseh koncev sveta. Letošnja častna gosta sta bila eden najvplivnejših in globalno najbolj prepoznavnih kitajskih avtorjev, ikona žive sodobne kitajske poezije, Bei Dao, ter priznana srbska pesnica Radmila Lazič. V Žički kartuziji je 21. avgusta potekalo pesniško branje prav častnih gostov.

Goste, ki so pripotovali v Slovenijo iz vsega sveta (Kitajska, Grčija, Litva, Turčija, Belgija, Slovaška, Irska, Francija, Nemčija, Egipt, Avstrija, Madžarska, Makedonija, Srbija, Hrvaška), in novinarje je v kartuzijanskem biseru pozdravil in nagovoril tudi župan Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc, ki je pesnikom izrekel prisrčno dobrodošlico. Obiskovalci so se sprehodili med kartuzijanskimi zidovi, obiskali lekarno, nato pa brali poezijo na prizorišču odra poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji. Pogovor je povezoval Aleš Šteger. Obisk so zaključili s kosilom v Gostilni Gastuž.

Festival Dnevi poezije in vina je dogodek mednarodnih razsežnosti in pomena, zato nam je bilo v čast, da so lahko med gostovanjem v Sloveniji spoznali tudi lepote naše Destinacije Rogla-Pohorje, mi pa prisluhnili njihovi interpretaciji poezije.

Bei Dao (1949, umetniško ime, ki pomeni Severni otok) je brez dvoma eden najbolj vplivnih in globalno prepoznanih kitajskih pisateljev. V 70-ih in 80-ih je bil eden osrednjih predstavnikov t. i. »meglenih pesnikov« tedanjega avantgardnega gibanja, znanega po temni, pogosto prefinjeno zabrisani rabi jezika, ki je predstavljala velik odmik od »uradnih« pesniških konceptov maoistične Kitajske. Radmila Lazić (1949) o svojem pisanju poezije pravi, da se najraje ukvarja s temami, ki se dotikajo tabujev, tako literarnih kot življenjskih. Poezija te sodobne srbske pesnice je izrazito angažirana, svet nagovarja naravnost, brez dlake na jeziku, pogosto provokativno in ironično, šaljivo in uporniško, izrazito čustveno – »a nikoli patetično«, kot pravi sama.